Župnik, kulturnik in skladatelj „Baški slavček“ Franc Treiber, avtor himne koroških Slovencev „Nmav čriəz izaro“

Če se o neki slovenski pesmi lahko trdi, da je obšla ves svet, potem je to verjetno pesem Franca Treiberja »Nmav čriəž izaro«. Kjerkoli nastopajo slovenski zbori v Ameriki, Avstraliji, po Evropi ali drugod, imajo običajno v svoji prtljagi tudi to pesem. To velja še posebej za obiske pri slovenskih skupnostih po svetu. Pesem s svojim melanholičnim tonom in tankočutnim besedilom prizadene posebej ljudi, ki so morali iz različnih razlogov zapustiti domovino in iti v svet. To pa je bila verjetno tudi osnovna misel Franca Treiberja, saj pravi ena razlaga nastajanja pesmi, da jo je zapisal iz domotožja po domu staršev.

Življenjska pot

Duhovnik, pesnik in skladatelj Franc Treiber se je rodil 29. januarja 1809 pri Rejovcu v Bačah ob Baškem jezeru. Oče je bil Jurij mama pa Katarina. Imel je 4 brate in dve sestri. Gimnazijo in licej je obiskoval v Celovcu. Od 1830-1834 je študiral teologijo. Prav v teh letih je bil v  celovškem bogoslovju spiritual Anton Martin Slomšek, ki je imel tečaj slovenščine. Zelo verjetno je, da se je Treiber v tem okviru začel ogrevati za slovensko besedo in slovensko pesem. Kasneje se je družil tudi z Andrejem in Lambertom Einspielerjem ter Antonom in Valentinom Janežičem. Ob Valentinu Janežiču je bil Franc Treiber eden od glavnih oseb pri ustanovitvi prve Posojilnice v Št. Jakobu leta 1872. Pri postavitvi prvega slovenskega denarnega zavoda na Koroškem je sodeloval tudi Jakob Knaflič, takrat kaplan v Št. Jakobu in kasneje župnik v Ločah, kjer je leta 1886 ustanovil Posojilnico.
Treiber je imel novo mašo 4. avgusta 1833. Svojo prvo službo je kot kaplan nastopil v Naborjetu (Malborghetto) v Knalski dolini. Nato je bil provizor v Arriachu. Od leta 1839 do 1846 pa kaplan v mestni župniji v Celovcu. Od leta 1846 naprej je bil župnik v Št. Jakobu v Rožu. Tukaj je takoj ustanovil pevski zbor, ki ga je vodil nad trideset let. Navzočnost kulturnikov in izobražencev iz Einspielerjevega in Janežičevega roda v neposredni bližini je vplivala tudi na Treiberja. Sam je začel pisati pesmi in bil tudi priznan pevec in zborovodja. Imel je čut za mehko ljudsko melodijo in s podobno toplino zlagal besedila več pesmi na primer: En mav postojmo, Bratec moj predragi ali Temna noč bo minila. Najbolj znana pa je seveda pesem Nmav čriəz izaro.

O nastanku himne koroških Slovencev

O tem kako je nastala pesem, obstaja več inačic. Dr. Pavel Zablatnik v svojem članku »Pesmi koroških ljudskih pevcev, vižarjev in pesnikov«, ki je objavljen v knjigi Kramolc-Tomc Slovenska pesmarica II, Celje 1964 navaja, da »jo je menda ustvaril in prvič zapel leta 1855 Franc Saleški Treiber, ko sta mu v istem letu zaporedoma umrla mati in oče. Njegov dom pri Rjavcu (pri Rejovcu, op. avtor) v Bačah je bil tedaj zanj prazen, ko pač ni bilo več staršev«. Zablatnik se naslanja torej na smrt Treiberjevih staršev, ki naj bi ga pripeljala do tega, da je zapisal pesem. Mati mu je umrla 20. aprila, oče pa 11. novembra 1855. Nekoč naj bi prišel na obisk v domači kraj in to iz Št. Jakoba v Rožu, kjer je bil župnik. Pot naj bi ga vodila tudi skozi »hmajnəco« do Baškega jezera, kjer je stal sedaj prazen dom. Bače so bile v 19. stoletju majhna vas, v kateri še ni bilo množičnega turizma in vendar je iz te vasice prišlo kar več osebnosti, ki so igrale svojo vlogo v zgodovini koroških Slovencev. Tako se je v Bačah pri Zavrnku 1. septembra 1870 rodil Jurij Trunk, ki je moral po plebiscitu 1920 zapustiti Koroško in se je naselil v Severni Ameriki. Tam je tudi umrl leta 1973 v San Franciscu v 103. letu starosti. V svojih spominih (J.M. Trunk. Spomini, Celje 1950) kar na začetku navaja Treiberjevo pesem: »Gramofon se oglasi in Cinka Milanova zapoje: N'mav čriez izaro... Dro. To so Bače na Koroškem, moj rojstni kraj. Moja mamica je kot mlada deklica prva pela to zdaj svetovno znano pesem, ki jo je zložil in uglasbil Bačan župnik Franc Treiber in je postala narodna.«
Tista inačica o nastanku pesmi, ki se jo od starejših ljudi tudi danes še kdaj sliši ob Baškem jezeru, pa se glasi tako, da naj bi se Treiber po zaključenem študiju iz Celovca peš vračal v Bače. Izbral si je pot preko Vetrinja, Hodiš, Škofič, Loge vasi, Žoprač, Rožeka, Šmartina, čez Oranje do Ledinc. Tukaj naj bi stala hiša njegovega strica s pogledom na rojstni kraj. Ustavil se je, se nekoliko okrepčal in zapel pesem. 

Od svojega nastanka je pesem doživljala že ničkoliko inačic. Še danes jo skoraj vsak zbor poje nekoliko »po svoje«. Zelo staro inačico besedila najdemo v knjigi J. Scheinigg Narodne pesni koroških Slovencev, Ljubljana 1899, ponatis je iz leta 1980:

Tam čiz jizaro
Noj čiz hmajnico
Je tö pravi dum
Moje zibale.

Zibali so me
Mamica moja,
Pöli so mene:
Hija, hajaja!

Sem pubič rasov tam,
Sem dro biv vesöv,
Da sem včasih še
Kako pösmico zapöv.

Duhovnik, pesnik in skladatelj Franc Treiber je umrl 24. oktobra 1878. Ob pogrebu so baje sodelovali vsi zbori iz Roža. Na grobu so mu zapeli tudi njegovo Nmav čriəz izaro...

(Viri in slikovni material: Archiv der Diözese Gurk, Personalakte Treiber Franz sen. et iun., Mohorjev koledar 1986, Mohorjev koledar 1990, Farna kronika Št. Jakob v Rožu)

Der Priester und Liedschreiber Franz Treiber, Autor der Hymne der Kärntner Slowenen „Nmav čriəz izaro“

Am 28. Jänner 1809 wurde Franz Treiber beim vlg. Rejovc geboren. Seine Eltern waren Georg (Jurij) und Katharina Treiber. Er hatte 4 Brüder und 2 Schwestern. Das Gymnasium und Priesterseminar besuchte er in Klagenfurt, wo er von 1830-1834 Theologie studierte. Im Klagenfurter Priesterseminar war zu jener Zeit Anton Martin Slomšek, der spätere Bischof von St. Andrä im Lavanttal und Maribor, Spiritual. Hier konnte Franz Treiber seinem Interesse für das slowenische Wort und Lied nachgehen. Seine Primiz feierte Treiber am 4. August 1833. Als Kaplan wirkte er in Malborghetto im Kanaltal in Arriach und in der Stadtpfarre in Klagenfurt. Von 1846 war Treiber Pfarrer in St. Jakob im Rosental. Hier arbeitete er eng mit Anton und Valentin Janežič zusammen und pflegte Kontakte mit den Priestern aus der Einspieler-Dynastie in Suetschach, Andrej und Lambert Einspieler. Neben Valentin Janežič war Franz Treiber einer der Hauptprotagonisten bei der Gründung der ersten slowenischen Darlehenskasse 1872 in St. Jakob im Rosental (Posojilnica Št. Jakob). Unter den Gründungsmitgliedern war damals auch Jakob Knaflič, Kaplan in St. Jakob, der später Pfarrer von Latschach werden sollte und 1886 die slowenische Darlehenskasse in Latschach (Posojilnica v Ločah) gründete.
In St. Jakob gründete Treiber einen Gesangsverein, den er über 30 Jahre leitete. Er widmete sich dem slowenischen Lied und dem slowenischen Wort und schrieb Lieder, die er auch selbst vertonte. Das bekannteste darunter ist Nmav čriəz izaro, das den Faaker See besingt und bis heute von den Kärntner Chören gerne gesungen wird. Über die Entstehung des Liedes gibt es mehrere Überlieferungen. Eine Variante beschreibt Dr. Pavel Apovnik in seinem Beitrag über das Kärntner Volkslied. Nach dieser Darstellung soll Franz Treiber dieses Lied 1855 geschrieben haben. In diesem Jahr sind sein Vater und seine Mutter verstorben. Eine weitere Überlieferung besagt, dass Franz Treiber nach Beendigung seines Studiums von Klagenfurt zu Fuß über Viktring, Keutschach, Schiefling, Augsdorf, Selpritsch, Rosegg über den Orain und Ledenitzen in seinen Geburtsort Faak am See zurückkehrte, den Blick auf Faak richtete und das Lied niedergeschrieben hat.
Der Priester und Liedschreiber Franz Treiber aus Faak am See verstarb am 24. Oktober 1878. An seinem Begräbnis sollen die vereinten Chöre aus dem Rosental mitgewirkt haben. Es erklang auch sein Lied Nmav čriəz izaro....

mag. Simon Trießnig