Ko je jezik rešitev

Ker sta bila zame jezik in pripoved že vedno zelo pomembna in mikavna, me je tudi v Bibliji fascinirala zgodba z babilonsko zmešnjavo jezikov. Pravzaprav obstajata celo dve: ena je v 1. Mojzesovi knjigi (1Mz 11,1-9) in druga v Apostolskih delih (Apd 2,1-47). V prvi zgodbi, pri gradnji Babilonskega stolpa, interpretirajo večjezičnost kot kazen, v drugem primeru, za binkošti, je pa malodane čudež meje presegajočega razumevanja.

Fascinacija babilonske zmešnjave jezikov

Verske interpretacije tega toposa, zgodovinska sklicevanja in njegova recepcija so bili dolga leta izredno večplastni in pogosto zelo protislovni. Zanimivo je izvedeti, da celo ta zgodba sama in njeno »razumevanje« ne poznata gotovosti, da se vedno znova razume drugače po različnih družbenih okoliščinah, stanju raziskovanj, ideoloških pogledih in versko-zgodovinskih obdobjih. To pomeni, da Biblija nikakor ni zanesljiva, nima nobene večne stvarnosti, po kateri se lahko vsakdo usmerja.

Gledališki pogled

Žal so me vzgajali prav v tej zmotni veri, in terjalo je precej truda, da sem se otresel te naivne neomajnosti. Še dobro se lahko spominjam, kolikšno pretresenost je v meni sprožilo spoznanje o apokrifnih delih – besedila, ki jih niso vključili v svetopisemski kanon iz vsebinskih ali versko-političnih razlogov. Lahko torej opazujem, s svojim – gledališkim – pogledom to megalomansko, starozavezno gradnjo Babilonskega stolpa. Tako me zanimajo predvsem prvi koraki človeka v tako imenovano »civilizacijo«, tam, kjer povsem zavestno prekorači Božje predpise.

Skupni prajezik

Ta potek »zmotnih zgodb« se je začel z izgubo rajskega prastanja, nadaljeval se je v bratomoru, vesoljnem potopu, in je pri »ustanovitvi mesta« (!) v Babilonu vodil do razdvojenosti in razkropitve. Besni Bog ni kaznoval poskusa upiranja proti njegovemu ukazu, poseliti namreč celotno zemljo, z nadaljnjim vesoljnim potopom – temu bi lahko ubežali ravno zaradi tega stolpa – temveč subtilno: Iz skupnega prajezika je naredil več jezikov, tako da se ljudje med seboj niso več razumeli in so se razkropili po vsem svetu.

Božji Duh ali uporniški duh ljudi

Do zdaj vse dobro! Sedaj pa lahko to zgodbo interpretiramo tudi povsem drugače in popolnoma nasprotno: Jezikovna zmeda ljudstev je prispodoba za svobodo. Razkropitev čez celotno zemljo ni prekletstvo, temveč dejanje odrešenja. Vladavina, oblast, denar, vojna – babilonski atributi so imeli opraviti z jezikom oblasti, z definicijskim nasiljem. Propadanje govorjenja v medsebojno nerazumevanje ima tudi zelo politično komponento ali celo revolucionarno – to mi je tudi všeč! Mi vsi profitiramo od te postbabilonske polifonije. Velikega števila in raznolikosti jezikov nam ni treba občutiti kot zmešnjavo, temveč kot obogatitev. Kot dejanje osvoboditve! Ali je izhajal iz Božjega Duha ali iz uporniškega duha ljudi, o tem mora odločati vsak zase.

• Prvič objavljeno v: "Biblija knjige življenja", letopisu škofije Gurk 2020,
• (urednik: Tiskovni urad škofije Gurk).