Ali razumeš, kaj bereš? (Apd 8,30)

Pred dvema letoma smo se spominjali petstoletnice začetka reformacije. V neki oddaji so vprašali strokovnjaka, ki uči na evangeličanski teološki fakulteti na Dunaju, kateri dogodek iz te dobe na avstrijskih tleh je najbolj trajno učinkoval. Odgovoril je: »Prevod Svetega pisma v slovenski jezik.« Nato je dodal: »Dvomim, da bi danes obstajala samostojna slovenska država, književnost in vse, kar je značilno za sleherni narod, če ne bi bil Jurij Dalmatin leta 1584 predložil prevod Biblije in s tem storil prvi in merodajni korak glede oblikovanja knjižnega jezika.« Tudi znameniti avstrijski pisatelj Peter Handke vedno spet poudarja, da je književnost najplemenitejši izraz slovenske kulture. Očitno je Slovenec predvsem človek besede, ljubezen do nje pa gonilna sila boja za obstoj. V primerjavi z drugimi narodi je med Slovenci nadpovprečno veliko duhovnikov, ki so se udejstvovali kot besedni umetniki, režiserji ipd. Brez dvoma torej lahko trdimo, da ima slovenski narod posebno tesen odnos do Svetega pisma. Trubarjev prevod Matejevega evangelija iz leta 1555 je ena izmed prvih slovenskih knjig. Dalmatinova Biblija pa je bila miljnik, ki je preživel celo dobo protireformacije. Šele dve stoletji pozneje jo je nadomestil prvi katoliški prevod, ki ga je pripravil Jurij Japelj.

Dvojezična svetopisemska razstava

Leta 1984, ob štiristoletnici izida Dalmatinove Biblije, sem kot dijak Slovenske gimnazije prvič bil soočen s temi dejstvi. Tedaj je Janko Merkač pripravil potujočo svetopisemsko razstavo, da teh osnov ne bi pozabili. V istem letu je izšel tudi novi prevod Nove zaveze. Desetletje pozneje sem nastopil svojo službo kot svetopisemski referent krške škofije. Na obzorju se je že svital pomemben dogodek – izid Slovenskega Standardnega prevoda, ki ga je pripravil prof. Jože Krašovec. Mlada slovenska država je omogočila, da je dobila prezentacija dostojen okvir – mednarodni simpozij o interpretaciji Biblije v Cankarjevem domu. V ta dogodek smo bili vključeni tudi koroški Slovenci. Dušnopastirski urad in Katoliška akcija smo pripravili obširno svetopisemsko razstavo. Srce je bil cikel dvanajstih slik, ki ga je ustvaril akademski slikar Matej Metlikovič. Dodatno gradivo smo objavili v knjigi »Sveto pismo – knjiga življenja«. Razstava je prepotovala vse večje župnije na južnem Koroškem in dosegla več tisoč ljudi. Važno pa je tudi, da se izobražujejo tisti, ki Božjo besedo oznanjajo: duhovniki, veroučiteljice in veroučitelji ter pastoralne sodelavke in sodelavci. Povabili smo torej najboljše slovenske strokovnjake Svetega pisma, da nam pomagajo poglobiti naše znanje. Istočasno pa se je na ta način krepila tudi vez med Koroško in Slovenijo. Na koncu izobraževanja smo skoraj dva tedna potovali po Sveti deželi in še enkrat ostrili naš čut za svetopisemska besedila. Brez dvoma vse to še danes v delu posameznikov kaže vidne sadove.

Svetopisemski tečaji

Po tej zelo intenzivni dobi se je izkazalo, da ne zadostuje z enkratnimi ponudbami opozoriti na Sveto pismo. Treba je omogočiti tistim, ki želijo vedeti več, bolj temeljito spoznavanje te knjige. Tako so se polagoma izoblikovali svetopisemski tečaji. V zadnjih dveh desetletjih smo obdelali pod geslom »Ali razumeš, kaj bereš?« (Apd 8,30) najrazličnejše teme – od Mojzesove postave do evangelijev. Posebna oblika teh tečajev je bil družinski teden odmora na otoku Pašman. V hladnem križnem hodniku je imel marsikateri tečaj svojo krstno predstavo. Na južnem Koroškem je največji del teh tečajev dvojezičen. Res je, da zmožnost brati in razumeti daljša slovenska besedila predvsem med mladimi pojema. Tem bolj razveseljivo je bilo, da se je v Šmihelu pred dvemi leti zbralo nad trideset ljudi, da bi se posvetili Mojzesovim knjigam – in to v slovenskem jeziku. Posebno lepo je bilo, da so se nam pridružili tudi nekateri ljudje iz Slovenije, saj je bilo Sveto pismo od nekdaj most, ki povezuje. Sklepno besedo prepuščam udeleženki, ki je obiskala že več tečajev: »Prvotno me je zanimalo, na kateri način se lahko lotiš branja knjige življena – Svetega pisma. Iz tega zanimanja je dozorela notranja in srčna želja po pravilni interpretaciji svetopisemskih besedil. Zame je to bil že četrti tečaj in si želim, da bi tudi v bodoče lahko bila deležna take ponudbe.«

• Prvič objavljeno v: "Biblija knjige življenja", letopisu škofije Gurk 2020,
• (urednik: Tiskovni urad škofije Gurk).