Koroške romarske poti

Koroške romarske poti
Koroške romarske poti
 (© Foto: nedelja)
(© Foto: nedelja)

Benediktova pot

Benediktovo pot so odprli ob 200-letnici, ko so ponovno začeli delovati menihi v samostanu v Št. Pavlu v Labotski dolini leta 2009. Imenovali so jo po ustanovitelju reda Benediktu Nursijskem. Poteka od Spitala am Phyrn v Zgornji Avstriji po tisti ruti do Št. Pavla, po kateri so šli menihi leta 1809 na svojo pot na Koroško. Pot povezuje več benediktinskih samostanov v treh zveznih deželah in od leta 2011 naprej vodi do Gornjega Grada v Sloveniji. Benediktova pot se razume kot pot srečavanja in strpnosti. Vsak romar naj najde mir in obrnitev vase in črpa spiritualno moč. 

190 km - Spital am Pyhrn – Admont – Bad St. Leonhard/Wolfsberg – Št. Pavel 

 

Hemina pot

Izhodišče je kranjsko romanje, ki je prvič omenjeno leta 1607, ko so ljudje že od nekdaj romali v Krko h grobu sv. Heme. Podali so se na pot in smeli izkusiti, kako jih je pot spremenila. Medtem obstaja že osem romarskih rut, ki povezujejo ljudi čez mejo dežele in jim omogočajo prihod v Krko z vseh strani neba v obliki zvezde.
Po uhojenih stopnicah v kripto se vsi romarji uvrščajo v stoletja dolgo zgodovino ljudi, ki so se priporočali sv. Hemi in tej občudovanja vredni ženi zaupali priprošnje.

800 km - Od Sv. Ane na Ljubelju do Krke ali pa od Črne do Krke (še druge izhodiščne točke)

 

Jakobova pot

Jakobova pot na Koroškem je del južne proge, ki se začenja v Gradcu in poteka od Labota do Oberdrauburga ob toku Drave. Pri Innsbrucku se križa z glavno potjo v smeri Santiago de Compostela. Številne Jakobove cerkve so neposredno na poti, kot na primer v Klopinju, Galiciji, Št. Jakobu v Rožu, Beljaku in Št. Jakobu pri Ferndorfu. Vodi skozi mesti Beljak in Špital ob Dravi ter turistična območja na Klopinjskem in Baškem jezeru. Leta 1987 je Svet Evrope Jakobovo pot razglasil za »evropsko kulturno dediščino«, z namenom, da ustvari skupno zavest evropske identitete.

216 km  - Od Labota skozi Podjuno in Rož do Oberdrauburga

 

Marijina pot

Koroška ima številne Marijine cerk­ve, ki so zgovorni dokaz za globoko in iskreno čaščenje Božje Matere. Nekaj izmed najlepših in najbolj znanih Marijinih cerkva v deželi je medtem povezanih z romarsko potjo, ki vodi od kraja Maria Rojach v Labotski dolini do znane romarske cerkve v Maria Luggau v Lesni dolini. Prehoditi je potrebno 10 dnevnih etap in okoli 266 kilometrov do cilja. Na poti lahko od ene do druge Marijine cerkve razmišljamo o različnih življenjskih obdobjih in tako prodremo v pokrajine lastne duše in s pogledom na Marijo najdemo tolažbo in spremljajoče zaupanje.

266 km - Od Marija Rojacha v Labotski dolini do Maria Luggaua v Lesni dolini

 

Pot knjige

Kdor se poda na »pot knjige«, sledi starim sledovom tihotapcev biblij in skrivnih protestantov. »Pot knjige« je nastala na pobudo evangeličanske Cerkve A.B. v Avstriji v sodelovanju s turističnimi zvezami, naravnimi parki in krščanskimi izobraževalnimi hišami. Odprli so jo oktobra 2008 in vodi od Passaua v Nemčiji, čez Salzkammergut, Dachstein in koroško gorovje Nockberge do slovensko-italijanske meje v Zagoriče pri Podkloštru. Pot povezuje kraje spominjanja skrivnega protestantizma. S posebnim načrtom branja biblije, ki je povezan z dnevnimi etapami, vodnikom poti in kulturnim vodnikom lahko pohodniki izvejo več zanimivega in meditativnega pred pohodom in po njem. 

520 km -  Od Passaua v Nemčiji do sloven­sko-italijanske meje pri Zagoričah

 

Paulitscheva pot

Najmlajša stalna romarska pot nosi ime škofa Jakoba Pelegrinusa Paulitscha. Ta krški škof je živel od leta 1751 do leta 1827 in je bil po 352 letih prvi krški knezoškof, ki ni bil plemiškega rodu. Bil je velik dobrotnik revnih in bolnih in se je kot tak ohranil v ljudskem spominu. Pot so uradno odprli na začetku maja in ker je dolga le 9 kilometrov, poleg tega pa nima večjih vzponov, je zelo primerna tudi za starejše osebe, zato se imenuje tudi »1. romarska pot za seniorje«.
Pot se začenja v romarski cerkvi na Žihpoljah, vodi čez Gure in kolesarsko pot ob Dravi do tako imenovanega Paulitschevega križa in nekdanjega kužnega pokopališča v Glinjah, od tod pa do cerkve sv. Valentina, kjer je škof Paulitsch praznoval novo mašo.

9 km - Od romarske cerkve na Žihpoljah do cerkve sv. Valentina