Potrditev in okrepitev za krščansko življenje

Zakrament svete birme je tesno povezan s krstom. Apostolska dela nam poročajo, da so apostoli poslali Petra in Janeza v Samarijo. Tam so živeli ljudje, ki so bili krščeni v imenu Gospoda Jezusa. Ko sta Peter in Janez prispela tja, sta molila zanje. Polagala sta nanje roke, tako da so prejeli Svetega Duha (Apd 8,14-17). Na to besedilo se Cerkev do danes sklicuje, če je treba najti svetopisemski temelj za zakrament svete birme.

Polaganje rok in maziljenje

V prvih stoletjih je potekal razvoj obreda precej neenotno. Od nekdaj pa poznamo dve znamenji, ki nakazujeta dar Svetega Duha: polaganje rok in pa maziljenje z oljem. Že v Stari zavezi zaznamuje polaganje rok, da je človek obdarjen s posebnimi duhovnimi milostmi. Tudi maziljenje na čelu je znamenje Svetega Duha, ki človeka obdaja in hrani kakor dragoceno olje.

V prvih stoletjih krščanstva je bila birma povezana s krstom. Ta obred je bil tako važen, da se je zbralo vse občestvo. Po navadi so ga obhajali pri velikonočni vigiliji. Kjer je bilo veliko novokrščencev, je škof krstil samo nekaj ljudi sam. S krščevanjem so potem nadaljevali duhovniki in diakoni. Škof pa se je odpravil k zadnji postaji obreda. Položil je na novokrščence roke in nad njimi molil. Najstarejše molitve poudarjajo, da so novokrščenci v krstni kopeli prejeli odpuščanje grehov, torej duha odpuščanja in sprave. Tako so se lahko odpovedali dosedanjemu življenju. Začenja se nova doba življenja v skupnosti Cerkve. Zato škof na tem mestu prosi, da bi prejeli Svetega Duha, ki jim bo pomagal, da bodo vztrajali v tem novem življenju, v katerem naj bi se usmerjali po Božji volji. Znamenje daru Svetega Duha je bilo maziljenje na čelu. Ta del krstnega bogoslužja je torej birma. Po njej so prejeli novokrščeni prvič sveto obhajilo. V pravoslavni Cerkvi je do danes v veljavi takšen obred. Tam v zastopstvu škofa lahko podeli sveto birmo tudi duhovnik.

Na zahodu smo ubrali drugačno pot. Ko se je Cerkev začela širiti tudi na podeželje, ni bilo več mogoče, da bi škof bil navzoč pri vsakem krstu. Zadnji del krsta – birmo – so torej opravili, ko je škof prišel na obisk. To je lahko trajalo nekaj let. Tako sta se zakrament krsta in birme časovno vedno bolj oddaljila. Še v prvi polovici 20. stoletja so otroke birmovali okoli sedmega leta. Po cerkvenem pravu je to tudi danes mogoče. Pri nas je škofovska konferenca iz pastoralnih razlogov določila višjo starost birmancev.

Obred svete birme

Oglejmo si zdaj še obred svete birme. Obred nam po navadi lahko marsikaj pove o vsebini zakramenta. Po nagovoru škof birmance povabi, da obnovijo krstne obljube. Pri birmi se torej nadaljuje, kar se je začelo pri svetem krstu. Nato škof povabi občestvo, da prosi Boga, da bi razlil svojega Duha nad birmance. Cerkev je duhovna zgradba. Apostol Pavel v svojih pismih opisuje, kako isti Duh na različne načine deluje v Cerkvi in po Cerkvi. Po tihi molitvi vernikov škof stegne svoje roke nad vsemi birmanci. To naj izraža polaganje rok, staro znamenje posredovanja duhovnih darov. Nato moli nad birmanci. Besedilo ima stare korenine, ki segajo v tretje stoletje. Najprej se spominjamo, da je Bog zbrane birmance pri krstu iz vode in Svetega Duha prerodil in jih rešil greha. Potem ga prosimo, da jim pošlje Svetega Duha Tolažnika. Od zgodnjega srednjega veka naprej ta molitev na tem mestu citira besedilo iz knjige preroka Izaija, ki nam govori o sedmerih darovih Svetega Duha (Iz 11,2). Dar modrosti in umnosti, svéta in moči, vednosti in pobožnosti ter strahu Božjega v Izaijevi knjigi odlikujejo mesijanskega vladarja. Po krstu smo bili povezani s Kristusom in s Cerkvijo, ki je njegovo skrivnostno telo. V njej naj bi se nadaljevalo delovanje Kristusa, Božjega Maziljenca. Zato birmanci po molitvi stopijo pred škofa, ki jih mazili z besedami »Prejmi potrditev – dar Svetega Duha« na čelu. Nato sledi znamenje miru: »Mir s teboj – In s tvojim Duhom«. V liturgiji svetega krsta je bil ta pozdrav od nekdaj zelo pomemben. Zaznamuje, da imamo v Cerkvi vsi isto dostojansto, saj smo po krstu postali Božji otroci in kot takšni bratje in sestre. Zakrament svete birme nas utrjuje, da v tem duhu lahko živimo.