Blagoslovljen temelj za prihodnost fare

Župnija sv. Cirila in Metoda se je zahvalila prelatu Michelu Kristofu za velikodušni dar

Župnija sv. Cirila in Metoda s prelatom Michelom Kristofom (Nedelja)
Župnija sv. Cirila in Metoda s prelatom Michelom Kristofom (Nedelja)

Za župnijo sv. Cirila in Metoda je bila nedelja, 20. oktobra 2024, poseben dan. Podpredsednica župnijskega sveta Eva Ogris ni pozdravljala številnih častnih gostov, njen prisrčen in edini pozdrav je veljal prelatu Michaelu Kristofu, ki je namenil fari velikodušen dar in s tem omogočil, da je sedež fare s kapelo in dodatnimi prostori ostal v hiši na Viktringer Ring 19 (prej Provincialna hiše, sedaj Forum slovenicum) v Celovcu.

»Hvala, da ste med nami,« je rekla Eva Ogris. Župnik Jože Andolšek pa se je obrnil na dobrotnika Michaela Kristofa z naslednjimi besedami: »Vi ste spoznali pravi trenutek, ali pa kot bi teološko rekli kairos. Vse vaše prihranke mnogih let ste darovali fari in ji tako v tej hiši omogočili sedež. Pa tudi to ste mi rekli: ,Ne 25 let, ampak vam slovenskim vernikom sem dal to za večno. Hvala vam, da bomo v teh prostorih lahko hvalili Boga in razvijali pastoralno delo.‘« Jože Andolšek je našel tudi zelo osebne besede zahvale: »Mihi, Bog lonaj za vse, kar si za nas dobrega storil.«

Obnovljene prostore je blagoslovil prelat Michael Kristof sam. Zbrane je prosil samo za eno: »Sodelujte, povezujte se med seboj in prisluhnite božji besedi, da bo fara za vedno obstala.« Dobrodelnost prelata Michaela Kristofa je zapustila najmanj dva vidna sledova. Prvi je napis na hiši zunaj, kjer piše pod napisom »Župnija sv. Cirila in Metoda« tudi »Kristofova ustanova«. Drugi je spominska plošča znotraj, v stopnišču na poti v kapelo in tam je zapisano naslednje: »Stolni dekan, kancler em., apostolski protonotar, prelat lic. iur. Michael Kristof je s prispevkom svojega brata in duhovnika Franca Kristofa, z velikodušno donacijo omogočil in zagotovil Slovenskemu pastoralnemu centru v Celovcu bodoči obstoj.«

Z Jožetom Andolškom in Michaelom Kristofom sta somaševala še Leopold Silan in inšpektor salezijancev Peter Končan. Zahvalil se je vsem, ki delajo za slovensko versko skupnost v Celovcu, in svoj pogled usmeril tudi na dobrotnika Michaela Kristofa ter poudaril, »kdor se razdaja za druge, dobi neizmerno več povrnjenega«. Lepo znamenje delujoče farne skupnosti je slišal med vso mašo: občuteno jo je oblikoval cerkveni zbor pod vodstvom Katje Križnar.

Na koncu je podpredsednica župnijskega sveta Eva Ogris izročila prelatu Michaelu Kristofu posebno darilo: v okvir spojena velika slika iz mnogih slik župnije sv. Cirila in Metoda. Tako je lahko nesel domov v svojo sobo sliko kapele in prostorov, ki jih je poklonil župniji. Pa še nekaj: čeprav je kapela velika, pa bi ta dan oltarni prostor skoraj premajhen za skupinsko sliko ministrantk in ministrantov z duhovniki in dobrotnikom Michaelom Kristofom. To skorajšnje pomanjkanje prostora pa je bilo lepo znamenje za živo farno skupnost, ki se je prišla zahvalit dobrotniku za podarjene prostore.

Poglejmo na tem mestu nekaj let nazaj na 3. adventno nedeljo 2021. Takrat je bila maša v cerkvi sv. Egidija. Med zbranimi verniki je bil tudi Michael Kristof, prostore za župnijo sv. Cirila in Metoda so šele obnavljali.

Škof Jože Marketz je takrat v svojem nagovoru poudaril, da je bilo za Michaela Kristofa zelo pomembno, »da je ostal vaš dom tam, kjer je bil prej.« Podčrtal pa je tudi veselje nad tem, »da ste tukaj v glavni farni cerkvi v Celovcu dobrodošli«. In še nekaj je poudaril: »Ne gre samo za prostor, da se v njem zbiramo, gre predvsem tudi za veselje in globoki mir. Ostranite kot farna skupnost ljubeči ljudje sredi Celovca, na katere bodo drugi kazali in rekli drugače govorijo in tudi drugače živijo.« Škof se je zahvalil prelatu Kristofu, »enemu najskromnejših duhovnikov škofije« za velikodušni dar, ki ga je imenoval »dober temelj za dobro prihodnost fare«. V imenu Mohorjeve se je takrat prelatu Michaelu Kristofu zahvalil predsednik Mohorjeve družbe dekan Ivan Olip in zagotovil, »da bo Mohorjeva skrbela, da bodo slovenski farani imeli prijeten in topel dom v Provincialni hiši«. vg