Zgodovina  župnijske cerkve Otok / Maria Wörth

Prvi zgodovinski zapis je iz leta 894. Otok je prafara in misijonsko središče v posesti bavarske freisinške škofije. Cerkev je posvečena sv. Primožu in Felicijanu. Pod freisinškim škofom Ottonom babenberškim je bil ustanovljen kolegiatni kapitelj. Leta 1151 je omenjen prvi prošt.

Velik požar je leta 1399 uničil cerkev. Prezidava se je zavlekla v 15. stoletje in je oblikovala stavbo tako, kakor jo v glavnem še danes vidimo. Romanski ostanki so vidni še v kripti in južnem portalu. Poznogotska cerkvena ladja je skoraj kvadratična in tako visoka, da sta oba prezbiterija, večji severni z oporniki in krajši južni brez njih, precej nižja od nje. Oba sta po gotskem načinu tristrano zaključena in imata v zaključnih stranicah visoka šilasta okna. 

V severnem stolpu visi pet zvonov. Najstarejši je iz leta 1640, trije so iz leta 1959 in eden iz leta 1994. Romanska kostnica  služi danes za mrtvašnico.

Leta 1529 prevzame proštijo viteški red sv. Jurija. 1598 je bil po 450 letih obstoja razpuščen kapitelj in  Otok prevzamejo jezuiti, do razpusta njihovega reda leta 1773. Za tem prevzamejo dušnopastirstvo škofijski duhovniki. Leta 1808 pride fara v upravo benediktinskega samostana v Št. Pavlu v labotski dolini. Ta patronat se konča leta 1969.

Oprema župnijske cerkve

Baročni oltar je iz leta 1658, v srednji vdolbini pa je kip sedeče Marije z Jezusom iz časa okrog leta 1460. Upodobljeni pa so zavetnika cerkve sv. Primož in Felicijan ter sv. Katarina, sv. Barbara, sv. Ignacij in sv. Franc Ksaverij.

Baročni oltar ob severni ladijski steni, v katerem visi razpelo, je lep primer poznogotske plastike iz začetka 16. stoletja.

Baročna prižnica iz leta 1761 je okrašena s štirimi evangelisti in prizori iz Jezusovega življenja.

Krstilnik je iz leta 1682 in na lesenem nastavku je alegorična upodobitev minljivosti človekovega življenja.

Župnija Otok / Maria Wörth danes

Rimsko-katoliška župnija s svojimi petimi cerkvami ima okoli 1250 prebivalcev in jo zaradi idilične lege glavne in romarske cerkve na polotoku v Vrbskem jezeru obiskuje veliko romarskih skupin. V romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja in sv. Primoža ter sv. Felicijana se rado poročajo pari od blizu in daleč . Praznične maše za božič in veliko noč so zelo odmevne, posvetni večerni vokalni in orgelski koncerti poleti ter prazničniinštrumentalni in pevski nastopi v adventu očarajo številne obiskovalce. Farni praznik 15. avgusta – na veliko gospojnico – je višek v občinskem življenju. Tu se veličastno konča tudiMarijina procesija z ladjami okoli Vrbskega jezera. Nadaljnja priljubljena dogodka sta še blagoslov zelišč avgusta, ko sepredstavijo tudi domače skupine v narodnih nošah, in romanje petihcerkvaseptembra, ko obiščemo vseh pet cerkva vfari sspremlja ob vsakem koraku. 

Veselimo se vašega obiska in vam želimo, da vas Gospod spremlja s svojim blagoslovom na vseh vaših poteh.