Prostovoljno delo ni samoumevno, a samoumevno je ...
Živahen pogovor o prostovoljnem delu v Št. Lipški župniji.
K pogovoru s farani in vaščani so se zbrali komandant gasilcev Herbert Schwarzl, predsednik vodne zadruge in cerkveni pevec Hanzej Lomšek, podpredsednik župnijskega sveta Peter Korpitsch in poslovodja Katoliške akcije v Celovcu Pavel Zablatnik, ki je v svojem uvodnem referatu na osnovi statističnih podatkov prvega poročila o prostovoljnem delu v Avstiji iz leta 2009 povedal, da je v Avstriji nad 3 miljone oseb od 15. leta naprej prostovoljno angažiranih. 14.692.679 ur tedensko te osebe prostovoljno namenjajo drug drugemu, to je v obsegu 400.000 celodnevnih zaposlitev. Pripravljenost za prostovoljno delo je približno v enaki meri zasidrano pri vseh generacijah, najmočnejša pa je skupina med 30. in 60. letom starosti. Med vsebinskimi področji najbolj nagovarja kultura, za njo pomoč v stiski, potem šport, ki mu sledi prostovoljni angažma na področju religije, za njo pa še politika, sociala, okolje, izobraževanje in družba. Medtem, ko na področjih pomoč v stiski in šport prednjačijo moški, so na področjih kulture in religije v večinsko dejavne ženske. Vsem prostovoljnim delavkam in delavcem pa je skupno, da mora biti delo veselo in zabavno, smiselno in v pomoč sočloveku ter opravljeno kakovostno. Načelno pa je treba ugotoviti, da polovico vprašanih, ki se doslej še ne angažirajo prostovoljno, doslej še nihče ni povabil k sodelovanju in je precej pa tudi takih, ki doslej še niso razmišljali o možnosti vključevanja na področju prostovoljnega dela.
Prostovoljno delo je osnovna hrana za dobro delujočo družbo in vendar ni samoumevno, a samoumevno je, da ga družba potrebuje.
Vsi štirje govorniki so skupaj z udeleženkami in udeleženci večera, ki je potekal v znamenju evropskega leta za prostovoljno delo potrdili potrebo po skupnem prizadevanju za spodbujanje prostovoljnega dela med vsemi generacijami. Saj gre pri tem za vrednote, za samostojnost, za neodvistnost, za ohranjevanje dragocenih dobrin, za odgovorono ravnanje, za šolanje kritičnosti, za osnove krščanske skupnosti, za zaupanje v božjo pomoč, za spodbujanje in ohranjevanje življenja in nenazadnje tudi za hvaležnost ljudi za izkazano pomoč.
Večer je izzvenel z ugotovitvijo, da je prostovoljno delo osnovna hrana za dobro delujočo družbo. Sicer ni samoumevno, a samoumevno je, da ga družba potrebuje.