Več ko 300 članic in članov »Živega rožnega venca« se je na »rožnovensko nedeljo« srečalo v Dobrli vasi. Vsako leto prireja Katoliško žensko gibanje romanje v eni izmed treh dolin na Koroškem. Letos smo molili k Materi Božji v Podjuni. Hitro se je napolnila župnijska cerkev v Dobrli vasi in verujoči iz dvojezičnih župnij so točno ob pol dveh začeli z molitvijo rožnega venca. Številni so dobili kurjo polt ob molitvi, posebej ko je zazvenela prva Marijina pesem. Skupno petje, skupna molitev k devici milostljivi in skupna agapa so veliko darilo za stare in mlade članice in člane Živega rožnega venca. Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije, poudarja pomen vsakoletnega molitvenega srečanja. »To je dragocen biser, ki nam razsvetli tudi med letom naš vsakdan. Vrnemo se obogateni, z zaupanjem v srcu, da smo vsi otroci Matere Božje.« Za Nedeljo smo se o pomenu romanja in rožnega venca pogovarjali z verniki iz Roža, Podjune in Zilje.

Frančiška Trpin Jelovčan, Katoliško žensko gibanje (druga z leve) v krogu organizacijske ekipe. Na sliki z desne: Fani Fera, Marta Podrečnik, Milica Sturm, manjka Nadja Wrienz:

»Rada pripravim to romanje. Posebnost je, da za agapo prinesejo verniki iz vsake župnije košaro kruha ali pogače, ki ga pri darovanju blagoslovijo. Vsako leto sem znova presenečena, kako molitev nosi in pomaga.«

Sonja Lodron in hčerka Carina iz Kotmare vasi:

»Mi smo člani Živega rožnega venca in hčerka me že leta spremlja na ta srečanja. Vsak ponedeljek se srečamo v cerkvi v Kotmari vasi ob molitvi Živega rožnega venca. V naši fari in doma to res živimo.«

Gerhard Kropivnik, mežnar v Bilčovsu:

»Živi rožni venec je zame kot bencin za avto, moja duša živi skozi molitev. Molitev je nekaj posebnega, kar vsak človek potrebuje, tudi če sam misli, da ni treba moliti. Vsak dan ješ in prav tako je treba, da vsak dan moliš. Če ne moliš, ne živiš. Zaupam Bogu in se zanesem nanj. Mati Božja je med ljudmi prav tako kakor Bog. Boga in Marijo vidim vsak dan v vsakem dobrem človeku. Verujem, da je Bog vsak dan z vsakim človekom, odpreti mu je treba le vrata!«

Urška Krištof in Marjan Plohl, župnik na Radišah:

»To romanje Živega rožnega venca nam je vedno velika duhovna podpora. To nas povezuje. Z Marijo smo povezani tudi v narodnem in jezikovnem smislu. To je predvsem pomembno za ohranjanje roda. Pomembno je za koroške Slovenke in Slovence in tudi za nemško govoreče vernike. S srečanji smo povezani z vsemi, ki molijo rožni venec. S sveto Marijo in s srečanjem nastaneta spet povezava in osnova med ljudmi in med narodi.«

Mama Katarina in hčerke Zalka, Marica ter Trezka iz Pliberka, Dobrle vasi in Št. Lipša:

»Vse smo že dolga leta članice Živega rožnega venca, mama že skoraj 50 let. Sveta Marija je zelo pomembna za našo družino. Že mnogokrat je uslišala naše molitve in je pomagala iz stiske.«

Dorica Kazianka (Brnca), Gabi Amruš-Glantschnig (Bistrica na Zilji), Tilli Hassler (Brnca) in Maria Jarnig (Št. Lenart pri Sedmih studencih) že več kot 10 let skupaj pojejo lavretanske litanije ob romanju Živega rožnega venca.

»Rožni venec je pomembna molitev, to je češčenje Jezusovega življena in življenja svete Marije. V molitveni skupini Živega rožnega venca vedno spet doživljamo, da kristjan ne more živeti sam, temveč samo v skupini. Skupnost je enkratna in iz molitve dobivamo največ moči.«

Alexandra Praster, Nedelja (številka 41, 13. oktober 2019)