Vera in veselje, skupnost in odprtost
Na 37. svetovnem dnevu mladih v Lizboni med več kot 1,2 milijona udeleženkami in udeleženci tudi mladi iz Dobrle vasi.
Škof Jože Marketz se je skupaj z mladinci iz Koroške udeležil 37. svetovnega dneva mladih, ki je v začetku avgusta potekal na Portugalskem. Na skupno pot so ga povabili mladi. Zamisel za »svetovni dan mladih« je nastala leta 1985. Srečanje poteka vsakih nekaj let, nazadnje je bilo leta 2019 v Panami, naslednje bo leta 2027 v Seulu v Južni Koreji. Kaj pritegne mlade, da se podajo v veliko gnečo in vročino, da več kot en teden spijo na tleh v šolah in telovadnicah? O tem smo se pogovarjali z mladimi iz Koroške in s škofom Jožetom Marketzem.
Katholische Jugend je organizirala potovanje za krško škofijo, mladince sta spremljala Matthias Obertautsch in Matthias Trinkl. Srečanja se je udeležilo več kot 1,2 milijona mladih, 700 škofov in 10.000 duhovnikov. Skupina 11-ih iz Dobrle vasi se je skrbno pripravljala na pot v Lizbono. Da bi si znižali stroške, so izvedli veliko akcij, prodajali so pecivo, pekli vaflje na božičnem trgu in kremne rezine za priljubljeni »Jesus-Café«.
Magdalena Wrienz razlaga, kako je nastala skupina »mi«, ki jo je spremljala Hemma Narovnigg. V Dobrli vasi so želeli ponuditi nekaj tudi za mlade po birmi. Iz te skupine je nastala še manjša skupina enajstih. Lansko leto so se skupaj peljali na morje na Mali Lošinj. Magdalena si je za srečanje v Lizboni želela, »da se kot skupnost še bolj povežemo, da doživimo vero in veselje. Ljudje naredijo to potovanje. V spominu mi bo ostal skupen ples. Poseben trenutek je bil, ko smo videli papeža tako od blizu. Višek potovanja pa je naša skupina in to, da smo kot družina.«
Miriam Sienčnik pripoveduje o posebni atmosferi na srečanju, »takšno vzdušje lahko doživiš le na svetovnem dnevu mladih.« Najbolj jo je navdušila »skupnost med ljudmi in to, da imamo vsi nekaj skupnega, in sicer vero. Toliko ljudi, toliko mladih veruje! Tukaj vidiš, da nisi sam. Najbolj mi bo ostalo v spominu, kako vsi pojejo in kako živijo vero. Ko smo prišli na osrednje prizorišče ob začetni sv. maši in sem prvič videla toliko ljudi, je bilo neverjetno.«
David Režen je nogometaš in posebej v veselje mu je bilo, da je lahko igral nogomet tudi v Lizboni. »Mislili smo igrati kot ekipa, a potem smo se morali razdeliti. Z Nikolajem sva bila na srečo skupaj v ekipi in sva en gol dala skupaj. To je bila ena najboljših tekem moje kariere do zdaj. Drugi višek je bil, ko smo čakali papeža, ko smo ga videli in ko smo skupaj peli himno letošnjega srečanja.«
Škof Jože Marketz in mladi v Lizboni so bili ob poplavah na Koroškem zelo zaskrbljeni. »Situacija doma nam gre blizu, čeprav smo daleč proč. Molimo za potrebno moč in Božjo pomoč.«
Nikolaj Wrienz je rad sodeloval pri katehezah in seveda tudi na nogometnem turnirju. »Najbolj mi bo v spominu ostala skupnost. In odprtost za novo, prijetna srečanja z ljudmi, ki jih ne poznamo. Mi pridemo nekam, začnemo peti in vsi se nam priključijo. Italija, Pakistan, Južna Amerika … Ljudje so odprti in to mi gre k srcu.«
Sara Sienčnik je vesela, da so se s skupino odločili, da gredo na pot. »Lizbona je zelo lepa, Jezusov kip je lep, ampak najlepši so bili časi, ko smo plesali in so drugi z nami plesali, peli, ploskali. Ljudje so se veselili.«
Lara Smrtnik iz župnije Pliberk pravi, da si tega vzdušja ne moreš predstavljati, če sam nisi tam. »Spoznali smo mlade iz veliko različnih držav in smo se kar pogovarjali, tega ne bom pozabila. Najbolj mi bo ostalo v spominu, kako smo plesali na metroju – podzemni železnici, kako smo peli in otvoritvena sv. maša.«
Škof Jože Marketz se je zelo veselil skupnega časa z mladimi. »Dobil sem korajžo, da si več upamo v sodelovanju z mladino,« je povedal po koncu srečanja. »Zdi se mi, da je med mladino več vere, kot pa si mislimo. Veselijo se skupnega praznovanja in obhajanja vere. Želel bi si le to spremembo, da bi bili pri sv. mašah škofje in duhovniki v prostoru z mladimi in ne posebej. Srečanje ima velik pomen. Papež Frančišek si želi, da bi čutili dostojanstvo vsakega človeka, da bi čutili, da nas Bog ljubi in da bi se ljubili med seboj. Na svetovnem srečanju mladih se kaže, da to niso samo besede.«
Pripravila: Mateja Rihter