Daniel Gallob se je po štirih letih na Slovenski gimnaziji odločil, da bi svoje šolanje rad nadaljeval na Dvojezični trgovski akademiji. Po uspešni maturi po petih letih se je začel zanimati o svojih možnostih za civilno delo. Po pogovoru z bratrancem in sestrično se je odločil, da bi to rad opravil pri Krščanski kulturni zvezi. »Moj bratranec je svoje civilno leto prav tako opravljal na Krščanski kulturni zvezi in mu je bilo tedaj zelo všeč, kaj je mene prepričalo, da bi se tudi sam prijavil za to mesto«.

Daniel Gallob se je zelo hitro prepričal o raznolikosti ter posebnosti svojega dela. »Na eni strani delam v pisarni, po drugi strani pa sem tudi zelo veliko na terenu«. V pisarni mora opravljati dokaj tipična pisarniška opravila, kot na primer arhiviranje ter skeniranje raznih stvari, prav tako pa odgovarjanje klicev. Delo pri kulturnem društvu mu pa med drugim omogoča, da lahko pomaga pri organiziranju ter ustvarjanju raznih projektov. »Veliko pomagam pri uresničitvi raznih projektov in prireditev. Trenutno sem zelo zaposlen z delom za koncert Koroška poje, nekaj dela pa imam tudi pri zgoščenki »Jepa-Baško jezero«, ki bo izšla aprila.« Kadar pa ni v pisarni, je veliko na poti po Koroškem, kjer pomaga na terenu. »Z Milanom Pikom sem skrbel za tehniko pri raznih predstavah. Tam sem se res naučil mnogo novega«.

Delo na kulturnem področju Danielu Gallobu ni tuje, kajti je sam že od malih nog tesno povezan v kulturne dejavnosti. Predvsem glasbeno in športno se zelo močno udejstvuje. »V prostem času najraje igram nogomet. Že trinajst let sem v nogometnem klubu Ledince. Prav tako pa se zelo zanimam za glasbo. Že šest let sem član tamburaškega ansambla Loče, kjer zelo uživam, ker imamo res super skupino in se zelo dobro razumemo. S skupino nastopamo po vsem Koroškem, deloma smo pa igrali tudi že po Sloveniji in Italiji, kaj je zelo zabavno«. Poleg tamburic se že peto leto uči kitaro v glasbeni šoli. Kadar pa ni zaposlen z nogometom, igranjem instrumentov ali z delom v pisarni, pa svoj čas rad preživi z družino in prijatelji, ki so zelo pomembni v njegovem življenju. »Družina in prijatelji mi vedno stojijo ob strani, za kar sem jim res hvaležen«.

Po civilnem letu želi nadaljevati svojo pot na Univerzi v Celovcu, kjer bi se rad izobraževal na področju psihologije. »Zanima me, kako deluje človek ter kaj in zakaj čuti določene stvari«. Avgusta ima sprejemni izpit za študij psihologije v Celovcu, kjer bi rad opravil svoj bachelor. Potem pa bi se rad osredotočil na področje športnega psihologa.

Trenutno pa mora dokončati še svoje delo pri Krščanski kulturni zvezi. Čeprav se bo njegov čas pri civilnem delu končal šele konec junija, se je že sedaj marsikaj naučil. Sam je prepričan, da je za eno stvar najbolj hvaležen. »Spoznal sem toliko novih ljudi, bodisi v pisarni, bodisi ko sem bil na poti in pomagal pri prireditvah. V teh mesecih sem pridobil toliko novih stikov, ki jih bom obdržal močno v spominu«.