Skupaj na poti je bilo geslo romanja miru in zaupanja. Povabilo se je odzvalo mnogo mladih. Ljubljana je od 28. decembra 2023 do 1. januarja 2024 gostila pet tisoč mladih iz 48 držav. Vrhunec vsakega dne je bila večerna molitev v Stožicah, kjer se je vsak večer zbralo okoli sedem tisoč ljudi. Taizejski spevi so res nekaj posebnega in zelo lepega.

Dvorana Stožice je zasijala v novi luči. Scena je bila izvirna, saj so bili svetopisemski motivi narisani na panjskih končnicah. Panjska končnica je poslikana deska, ki zapira čebelji panj. Ta umetnost je posebej značilna za Slovenijo, ki je dežela čebelark in čebelarjev. »Pravila, ki veljajo v čebeljih družinah, so spoštovanje, skrb za druge, pripadnost, predvsem pa odgovornost do lastnih in skupnih nalog. Učijo nas o pomembnih vrednotah in verjamem, da bodo v navdih tudi mladim,« je povedala Maja Lampret, ki se ukvarja s čebelami.

Besede papeža Frančiška so prebrali pri prvi večerni molitvi. Dejal je: »Drage prijateljice in dragi prijatelji, živimo v svetu, polnem hrupa, kjer sta vrednoti tišine in poslušanja zadušeni. V tem kontekstu vas vabim, da ponovno odkrijete globoko razsežnost poslušanja. Poslušanje je dejanje ljubezni. Je v središču zaupanja. Brez poslušanja lahko le malo stvari raste ali se razvija. Poslušanje ti omogoči, da damo drugi osebi prostor, ki ga potrebuje za svoj obstoj.« Papež je mlade povabil, naj postanejo »graditelji mostov med narodi, kulturami in verstvi«, naj sanje o ljubezni, pravičnosti in miru spremenijo v konkretno realnost in naj živijo v sedanjosti.

Kaj je Taize? Taize je vasica v Franciji, a ne samo to. »Poezija – to bi morala biti Cerkev,« je dejal brat Roger, ustanovitelj skupnosti Taize, kjer so povezani katoličanke in katoličani ter protestantke in protestanti. Brat Roger je bil tudi sam pesnik. V Taize, to majhno vasico, se je preselil iz Švice. Imel je idejo, da bo molil zjutraj, opoldne in zvečer ter sprejemal begunce. Želel je povezati pozornost do Božje besede, ki jo živijo v protestantskem izročilu, zaklade duhovnosti pravoslavne vere in karizme katoliške Cerkve. Menil je, da sta razum in teologija dragocena, toda naposled je vse vprašanje ljubezni. Od vsega začetka se mu je zdelo najbolj pomembno živeti skupaj z ubogimi. Ko je brat Roger prišel v Taize, je bila tam »puščava«. Neka domačinka ga je prosila: »Ostani tukaj. Neznansko sami smo. Nikogar več ni v vasi, zime pa so dolge in mrzle.« Sedaj v Taize romajo množice, tam pa živijo približno sto katoliških in protestanskih bratov ter člani pravoslavne Cerkve. Vsako leto organizirajo tudi novoletno »romanje zaupanja na zemlji,« ki je letos potekalo v Sloveniji.

Sedanji taizejski prior br. Matthew se je v Ljubljani posebej zahvalil vsem družinam, ki so v svoje domove sprejele mlade. Napovedal je, da bo prihodnje novoletno srečanje v Talinu v Estoniji.

Mateja Rihter