Nedelja, 12.2.2023

Današnji pojem je povezan s pričakovanji. Kaj so moja pričakovanja? Kaj pričakujem od drugih? Kdo določi kaj naj pričakujem? In kaj se zgodi, če se mi to kar pričakujem ne bo izpolnilo?

Pred 10 leti se je moja starejša hčerka odločila, da po maturi absolvira kot volonterka eno leto v socialnem projektu v Mehiki. Tako sva se z mlajšo hčerko podali na prvo veliko potovanje na drugo stran sveta. Številni strokovnjaki za potovanja do Jadranskega morja in nazaj so mi strokovno svetovali in me opozarjali na številne nevarnosti. Postavljali so mi tudi veliko vprašanj, kaj boš storila če se zgodi to ali ono? Potem moraš iti takoj na policijo in v vsakem primeru moraš v najprej vse zavarovati, najbolje dvojno in trojno, če sepa da, zavaruj kar petkrat. Nikoli ne veš. Tudi vprašanja, kaj boste si vse ogledale, s kom in s čim in podobno. Tako se je ta usodni dan poleta za Mehiko vedno bolj bližal in predvsem zadnji dnevi pred odhodom so bili zelo turbulentni. Na ta zadnji večer pred odhodom sem res ugotovila, kako popolnoma nepripravljena sem na to pot. Imela sem letalske karte, spakirane kovčke, zlomljeno angleščino, nobenega načrta in prav nobenih pričakovanj. Absolutno brez pričakovanj. Nul. Niente.

Štirinajst dni je zelo hitro minilo. Ta čas je bil enostavno fantastičen in ne bi bilo mogoče bolje načrtovati, kot je potekalo. Od takrat vsako leto med božičnimi prazniki v mislih potujem v Mehiko in jo ohranjam to potovanje pri življenju in tudi črpam iz tega studenca. Razen tega, potom te izkušnje več ne načrtujem nobenega potovanja v času dopusta in naj bolj pomembno ničesar ne pričakujem. Tako je vsako krajše ali daljše potovanje polno užitka in presenečenj in to brez kakršnih koli pričakovanj. »Enostavno zaupati v dobro in zgodi se dobro.«

Ponedeljek, 13.2.2014

Svoboda

Danes se povezujemo s svobodo. V mnogih knjigah lahko beremo o svobodi in potem filozofiramo in včasih tudi fantaziramo ali pa najdemo neko vmesno razlago. No, kaj je pravzaprav svoboda? Ali sem res svobodna? Kje se svoboda začne in kje konča? Kdo mi zagotavlja svobodo? Kako vem, da sem res svobodna, oziroma svoboden? Ali obstajajo različne vrste svobode?

Včasih imam občutek, da sem tako rekoč ujetnica v svoji svobodi, kar na prvi pogled pomeni, da sem svobodna in na drugi pogled imam včasih čuden občutek, da nekatere stvari niso več zares pod okriljem svobode. No konec koncev smo zadnja tri leta vsi pridno vadili. Bilo je obdobje, ko sem za svobodno gibanje le do državne meje potrebovala določeno dokazilo, za čez mejo pa, da ne govorimo. Ker ta svoboda od doma do testne postaje, v službo, hitro v supermarket se je končala tam, kjer se je začela, namreč doma. Pa ne samo to, vsi mogoči in nemogoči predpisi so se sperminjali kot po tekočem traku, vmes nisem več vedela, ali naj grem na sprehod v gozd z rdečo ali z modro masko. Takrat sem začela trezno razmišljati o svobodi. Spoznala sem, da obstaja še vsaj ena druga svoboda, ki je veliko večja od te ene vidne omejene svobode. Intenzivno sem navezala stike s tem novim odkritjem namreč s svojo notranjo svobodo, ki bi bila skoraj zamrla, če se vidna svoboda nebi delala toko važno. Kako sem le lahko tako zanemarila to notranjo svobodo. Zgodil se je majhen čudež. Začela je rasti in iz dneva v dan je postajala vedno močnejša. Notranja svoboda je tista, ki daje ton, ki preživi, ​​ki ne pozna strahu in ostaja pogumna. Navsezadnje bi moralo obstajati ravnotežje med obema notranjo in zunanjo svobodo, kar pa ne uspe vedno.

Ob tej priložnosti mi pride na misel naslov knjige od Dorothe Sölle: neskončno srečna, popolnoma neustrašna – vedno v težavah. Na tak način se notranja svoboda vedno giblje, živi in žari ter sije.

Torek, 14.2.2023

Ljubezen in veselje

Danes se želim povezati z ljubeznijo iz svojega zornega kota. Med vsemi mogočimi temami najdemo v eni ali drugi šolski knjigi med drugim razlago za ljubezen. Kar nekaj krat sem zasledila, da je ljubezen običajno razdeljena na pet kategorij. Ljubezen do sebe, partnerska ljubezen, družinska ljubezen, ljubezen do bližnjega oziroma do soljudi in ljubezen do Boga. Toliko različnih razlag, katera pa je tista ta prava, ali še boljše katera je univerzalna za posameznika? Tako se lahko hitro znajdemo v stresni situaciji.

Kateri je torej najpomembnejši izvor ljubezni oziroma katera je tista temeljna ljubezen? Iz katere razlage o ljubezni izhajajo vse druge? Kje je to ljubezen mogoče poiskati, občutiti? Je to samo ljubezen ali je še kaj drugega? Mogoče jo spremljta veselje in radost? In mogoče smo ob vsem tem še kot da smo namravljinčeni in polni neke posebne prijetne energije. Posebno doživetje ali poseben dogodek, nekaj čisto posebnega, kar je zasenči vse drugo, kjer se zazdi, da stojiš na najvišjem vrhu, vzletiš in odletiš ali da celo lahko premikaš gore.

Zadnja tri leta so bila zelo nenavadna in izzivna. Na vso silo hočeš ali nočeš ampak moraš, smo se morali prilagoditi nenavadnim okoliščinam, določbam in nemogočim ukrepom. Že od samega začetka mi je bilo jasno, da vsako zlo prinese vsaj eno dobro. Toda od kod črpati energijo? Čisto enostavno, ponovno doživeti posebne trenutke in izkušnje iz svojega življenja je kot božič, velika noč in rojstni dan naenkrat. Z vsakodnevnim obujanjem spominov na podelitev diplome, poroko, rojstvo otrok ali kakšnih drugih posebnih doživetij se hitro celotno telo napolni z ljubezensko radostjo, mravljinci in pričara nasmeh na obraz. Drage poslušalke, cenjeni poslušalci, pomislite na poseben dogodek, pri katerem ste si želeli da se ustavi čas, in pozdravite z menoj polni ljubezni, radosti in z nasmehom današnji dan in vedite, da kljub vsem mogočim in nemogočim ukrepom in določbam, lahko še gre vse samo na boljše.

Sreda, 15.2.2023

Humor

Kdaj ste se nazadnje od srca nasmejali, tako da vas je vse bolelo? Kako pogosto se sploh smejite? Ne smo tisto formalno ampak čisto iz srca? Mogoče imate tudi vi podobne izkušnje, življenska obdobja, ko je bilo ravno nasprotno. Recimo ko je ena nadloga in le to spremljajoča jeza sprožila naslednjo in tako so bile sledeče že tako rekoč programirane vnaprej. Tako sem ujęła pravi trenutek, v katerem sem začela razmišljati, če se dogaja v napačno smer in bremeni, mora obstajati še neka metoda, ki to celotno proceduro obrne, da se dogaja v ono drugo smeri, kjer je lažje in kjer se ni mogoče na vsakem koraku spotakniti. S to svežo mislijo, sva z babico bli po opravkih in zgrešili ulico. Naša vestna babica v 88 letu, se je neverjetno prestrašila in šokirana pokomentirala, Jejsas Maria in Josef popolnoma narobe sva, moraš obrniti, za božjo voljo, kako je to sploh mogoče? V tem trenutku sem poizkusila trenutno situacijo na nek način razbremeniti. Ah Oma, glej, ono drugo pot że poznava, in se peljati vedno po isti poti je dolgočasno, te poti še ne poznava, se bova pač peljali malo naokrog. Ah ja, prav imaš, tu pa je res lepo. Posledično temu dogodku, se z babico vedno pogosteje namerno izgubiva, ko greva na pokopališče ali po nakupih. Ko je pa vreme lepo in sončno, pa načeloma zaključiva nakupovalno akcijo z velikim obvozom po prečudoviti južnoštajerski vinski cesti, na moto da vse poti peljejo v Rim.

Četrtek, 16.2.2023

Svobodna izbira in odgovornost

Danes bi se rada poigrala s tremi izrazi z mojega vidika. To so svobodna volja, izbira in odgovornost.

Kaj pravzaprav je svobodna volja? Kako prepoznam svojo svobodno voljo? Ko se odločim, je to vedno moja svobodna volja ali je vpletena še kakšna nevidna nebodi je treba volja? Ali vedno, ko se odločim, iz kakršnega koli razloga, prepoznam, da za to prevzemam tudi odgovornost? Mimogrede, ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan srečate te tri pojme?

Na neki točki sem se začela opazovati in ugotovila, da te tri ves dan nekako komunicirajo z mano. Od zgodnjega jutra do pozne noči vedno nekaj počnem, sprejemam vidne in nevidne odločitve, če mi je prav ali ne, vedno odvisne od nekih okoliščin in za katere smem ali celo moram prevzeti odgovornost. Vidne odločitve so jasne, ki so, kot že ime pove, vidne. Vstati, napolniti dan z dejavnostmi itd. Nevidne odločitve so tiste, ki se dogajajo v mislih in te so ključne za to, kako bodo potekale vidne. In te ključne nevidne prostovoljne odločitve določajo moje ali naše življenje in imajo predvsem znaten vpliv na počutje tokom dneva. Da, to je lahko precej naporno, saj ravno te prispevajo k temu, kako življenje nasploh poteka. Ko se prostovoljno, torej še enkrat, zares prostovoljno usmerim v smer resnice, dobrote in lepote, in zaupam v spremstvo teh treh, jih vedno znova srečujem, včasih v najbolj nemogočih situacijah. Tako se najlažje spremeni način in odnos do življenja v dobro.

Tako je vredno z nasmehom čakati v prometnem zastoju pri rdeči luči na semaforju, z veseljem iti v službo, vse na poti v službo pozdraviti z nasmehom in s prijaznim dobrim jutrom ter delati z veseljem in ljubeznijo. Tako je nositi odgovornost le še klik.

Sedaj imate priložnost izvesti poskus, nasmejte se, in ob tem pomislite na nekaj dobrega, resničnega in lepega. Naj vas ta občutek spremlja ves dan in še dlje, tudi če naletite na ovire.

Petek, 17.2.2023

Sreča

Sreča, kaj je sreča? Vsaj dvakrat na leto si človeštvo zaželi srečo. Enkrat za silvestrovo in drugič za rojstni dan. Z najrazličnejšimi simboli, pa naj bo to podkev, deteljica, pikapolonica ali pujs v vseh različicah, podkrepimo to željo. No, kaj storimo, ko imamo kup teh amuletov za srečo in čutimo strto srce? Nekako to ne gre skupaj. Včasih vprašate ali vas vprašajo, ali ste srečni? Zelo pogosto je odgovor pritrdilen, ja zadovoljna ali zadovoljen sem, dobro mi je, vse je v najlepšem redu. Vse lepo in prav, a tudi to ne zveni kot sreča v pravem pomenu besede. Pogosto imamo navado reči, da ste imeli srečo. Moj mož se včasih šali in reče oh kakšna nesmola. Včasih imamo srečo v nesreči, ponekdaj pa več sreče kot pameti, tudi sreča v igri se tu in tam pojavi. To so bolj ali manj trenutki. Toda tenutek sreče, kot kratek stik? Je to bilo vse? Po mnogih premislekih in spoznanjih z mojega trenutnega zornega kota, apropos zornega kota, tudi ta se vedno znova spreminja, če se človek mentalno premika in je pripravljen spremeniti perspektivo, tako da je z mojega trenutnega zornega kota sreča in biti srečen celoten odnos do življenje. Sreča s hvaljenim zadovoljstvom, ljubezenijo in veseljem v srcu, hvaležnostjo, spoštovanjem dobrega, resničnega in lepega. Navsezadnje je sreča celoten način življenja. Torej, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, vsem skupaj želim veliko vrečo polno sreče. Bodite previdni in pozorni, ker se na na naslednjem vogalu lahko ravno na to vrečo polne sreče spotaknete. Za konec pa še, a se spomnite Kekca, kako je zapel? Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pro ljudeh, v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. V tem smislu vam želim lep in srečen dan.