Petek, 07.04.2017

Graditi mostove

Dva brata sta živela na dveh sosednjih kmetijah. Med njima je prišlo do spora. Vse pa se je začelo z majhnim nesporazumom. Nekega jutra je na vrata starejšega brata nekdo potrkal. Odprl je in pred vrati je zagledal moža s tesarskim orodjem. »Iščem delo za nekaj dni,« je pojasnil potujoči mojster. »Morda bi imeli vi kakšno delo zame?« »Mislim, da bi imel«, je dejal starejši brat. »Poglej na kemtijo onstran tega jarka. Tam je moj sosed, pravzaprav moj mlajši brat. Do prejšnjega tedna je bil med najinima kmetijama travnik, potem je on v jezi izkopal ta globoki jarek. Med nama je zdaj ta prepad. Mislim, da je to storil iz sovraštva do mene,« je razločil starejši brat, »a jaz mu jo bom še bolj zagodel. Hočem, da mi narediš visok plot, da mi ne bo treba več gledati na njegovo posestvo. V redu?« »Mislim, da razumem, kakšen je položaj,« je odvrnil tesar. »Pokaži mi les, ki ga imaš, in opravil bom delo tako, da boš zadovoljen.« Tesar je ves dan prekladal in meril les, žagal, zabijal žeblje ... Tik pred sončnim zahodom se je gospodar vrnil iz mesta in ravno takrat je tesar končeval svoje delo. Kmet je zgrožen obstal in bil ves iz sebe. To ni bil plot, ampak most! Most, ki je bil položen čez jarek in združeval bregova. Pred njim je bila čudovita lesena konstrukcija. In na Janezovo veliko začudenje je čez most odprtih rok prihajal mlajši brat. »Ti si pravi mojster in brat,« je dejal mlajši brat,«da si zgradil tak most po vsem tistem, kar sem ti izrekel.« Brata sta se srečala sredi mostu in se tam prisrčno objela. Ko sta se obrnila, sta zagledala tesarja, ki je pospravljal orodje. »Počakaj!« sta oba hkrati zaklicala. »Ostani še nekaj čas pri nas. Rada bi se dogovorila še za druge reči.« Tesar je odgovoril: »Hvala, a moram dalje, saj moram zgraditi še veliko mostov.

Četrtek, 06.04.2017

Včasih se sprašujemo: kaj sem naredil narobe, da se je to zgodilo prav meni? Tu je preprosta razlaga.

Hči je prišla k materi in ji povedala, da ji gre vse narobe: padla je na izpitu iz matematike, zapustil jo je fant, in to zaradi njene najboljše prijateljice! V žalostnih trenutkih dobra mati zna potolažiti svojo hčer: »Spekla bom torto, ki jo imaš najraje.« Skupaj odideta do kuhinje, kjer se hči že malce nasmehne. Ko mama pripravlja posode in sestavine za torto, sedi hči njej nasproti, pri uri. Mama jo vpraša: »Ljubica, bi rada košček torte? Hči odgovori: »Seveda mama, saj veš, kako rada imam torte!« » V redu,« reče mama, »spij požirek tega olja!« Hči vsa iz sebe odvrne: »Kaj?! Niti pod razno!« »Kaj pa kakšno surovo jajce?« Hči ogorčeno vpraša: »Se šališ?!« »Kaj pa pest moke?«. »Ne mama, še zbolela bi od tega!« Nato ji mama razloži: Vse te stvatri so surove in neokusne, a ko jih umesiš skupaj, nastane čudovita torta.« Bog dela na podoben način. Ni nam treba sprejemati stvari, samo verovati moramo vanj in videli bomo, da nastaja nekaj lepega. Bog nas ima tako rad, da nam vsako pomlad pošlje cvetje; vsako jutro vzide sonce. In kadarkoli se hočemo pogovarjati z njim, nas je vedno pripravljen poslušati.

Sreda, 05.04.2017

Že od nekdaj so ljudje klicali na pomoč angele, da bi se jim izpolnile želje. Čutili so, da si ne morejo vsega izpolniti sami. Lahko si sicer izpolnimo željo po novi obleki ali po novem avtu, če imamo na bančnem računu dovolj denarja. Anselm Grün v svoji knjigi lepo piše , da za želje po uspešnem prijateljstvu, po zdravju, po za nas ustreznem delovnem mestu, potrebujemo angela izpolnitve. Uresničitev takšnih želja je odvisna od višjih sil, te pa niso v naših rokah. Tedaj se vsakdo rad obrne na svojega angela, naj mu vendar stoji ob strani in mu izpolni to, po čemer tako iz vsega srca hrepeni. Mogoče imaš všastih vtis, da je tvoje življenje sestavljeno le iz drobcev, ki jih ne moreš povezati. Judovski mistiki pa so prav v svoji pobožnosti in tolmačenju lastnega trpjenja ugotovili: »Le strto srce je celo srce«. Angel izpolnitve ti bo pokazal, da se številni drobci tvojega življenja med seboj prilegajo tako , da nastane dovršena celota, da je tvoje življenje celovito in zdravo, izpolnjeno in popolno. Nič več te ne vlečejo sem in tja nasprotujoče si želje in potrebe v tebi. Cel si. Izpolnjen si. Angel izpolnitve bo v tebi povezal, kar je raztrgano, in dovršil, kar je v drobcih. Izpolnil bo tvoje najglobje hrepenenje po célosti in po dovršénosti.

Torek, 04.04.2017

Sveča

Prižgali ste me in gledate mojo svetlobo. Veselite se moje toplote. Vesela sem, da smem goreti za vas. Sicer bi ležala v kakšni stari škatli in bi bila brez vsakršne koristi. Svoj pomen dobivam šele s tem, ko gorim. Dobro vem: dlje ko gorim, manj me je in vse bližje je moj konec. »Zgorela je,« boste rekli in kar bo ostalo od mene, boste zavrgli. Imam dve možnosti: da ostanem v škatli, v temi, ali da gorim ter dajem vse, kar imam. Da bi svetila, izgorevam. Čutim, da je lepše in boljše, da se darujem, kakor da nerabna ležim v stari škatlji.
Vidite, podobno je z vami, ljudje. Lahko se zaprete vase in ostanete sami. Toda vse ostane hladno in prazno. Lahko pa se odprete ljudem in jim darujtete svojo toplino in ljubezen. Tako dobiva vaše življenje smisel in je življenje izpolnjeno. Seveda je za to treba dati nekaj od sebe, nekaj svojega veselja, svoje srčnosti, svoje radosti, morda celo nekaj svoje žalosti! Ni treba trepetaje razmišljati, kako se boste zavarovali. Moje veselje doživlja tisti, ki se razdaja. Kdor postaja drugim svetloba, se mu bo svetlova podvojila. Bolj ko bo gorel za druge, več svetlobe bo v njem. Mnogi ljudje so žalostni in zamorjeni, ker se bojijo živeti za druge in jim prinašati svetlobo. Še vedno niso razumeli: plamenček, ki gori, velja več kot vsa tema sveta. Zato dopustite, da vas poučim jaz, preprosta sveča.

Ponedeljek, 03.04.2017

Zvezda

Živel je strog človek, ki se je zaobljubil, da se do sončnega zahoda nikoli ne bo dotaknil ne hrane ne pijače. Mož je bil prepričan, da je njegovo dejanje Bogu zelo ljubo, ker se je vsak večer nad najvišjo goro v dolini na nebu prikazala zvezda, ki so jo lahko videli vsi ljudje.
Nekega dne je mož sklenil, da se povzpne na goro in neki deček je na vsak način hotel iti z njim. Zaradi vročine in napora sta oba kmalu začutila žejo. Mož je otrika nagovarjal, naj pije, toda ta mu je odgovoril: »Pil bom, če boš pil tudi ti!« Spokorni mož je v zadregi: ni hotel prekršiti svoje zaobljube, po drugi strani pa ni hotel,d a bi deček trpel žejo. Končno je popustil ter pil in otrok je storil enako. Vendar si tisti večer mož ni upal pogledati v nebo, ker se je bal, da zvezda ne bo zasijala. Toda kako je bil presenečen, ko se je vendar ozrl proti nebu in videl, da nad visoko goro sijeta dve zvezdi!
»Ljubezen je večja od posta!« bi lahko srnili sporočilo zgodbe. Post ni sam na sebi dobrina, ampak je le sredsvo, ki na, pomaga obvladati sebičnost. Pomemben je, kolikor vodi k nečemu boljšemu! Najboljši »post« je, če si prizadevamo za pravičnost in namo prisluhniti bližnjemu, videti njegove potrebe in mu priskočiti na pomoč.

(Božo Rustja)

Nedelja, 02.04.2017

Letos je 10letnica smrti Lovra Kasla in v njegov spomin bi vam rada prebrala sledeče.
Ob petkih se spominjamo Kristusove smrtni na križu in 16.4.1954 je na Radiu Celovec Lovro Kasel povedal sledeče :

Skrušen gleda pobožni kristjan božjo martro, premišljuje bolečine peterih ran in v globoki skesanosti ponavlja samoobtožbo, ki mu je od dvanajste postaje križevega pota ostala v spominu: »Spoznal sem, da so moji grehi tebi vzeli življenje...« Nikjer še nisem videl te samoobtožbe tako dovršeno, tako resnično in pretresljivo upodobljene kot na glavnem oltarju velikovške farne cerkve: Vsaka poteza na obličju te Marije Magdalene tako naravno, tako čudovito resnično izraža vso grenkost srčne boli in vso ranjenost ljebečega srca nad smrtjo Njega, ki ji je bil vse na svetu; in obenem brezprimerno iskreno obžalovanje lastne krivde, katere žrtev visi na križu. In zdi se, kot da njene v komaj zadržanem joku trepetajoče ustnice pri sleherni kapljici, ki ji pade v kelih, jecljajo: »Moji grehi so ti vzeli življenje.«

Na veliki petek stoji v senci Jezusovega križa vsakdo, vsaka družina, vsak narod. A kako? Komu je zares hudo, kot je bilo Mariji? Kdo je zares zvest, kot je bil Janez? Kdo je zares skesan kot Marija Magdalena? O, da bi bili mi vsi vsaj to ter bi odkrito priznali: »Spoznal sem, da so moji grehi tebi, o Jezus, vzeli življenje...«