Nedelja, 10.02.2019

Ta teden vas vabim, da z mano malo premislite in razglabljate o molitvi, ki razkriva vse naše versko prepričanje – našo veroizpoved.

Veruj v Enega Boga, očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje!

A še verjamemo v Enega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo? Včasih se mi zdi, da ima človek nešteto Bogov: denar, avto, fitnes, uživanje, včasih se tudi poslužuje vzhodnih ved in išče pomoč v ezoteriki, v zvezdnih konstelacijah...itn. In pri tem pozabi na Boga, našega Očeta, ki je vsemogočen. Kdo se še zateče k njemu? Kdo še moli in se mu priporoča? Kdo mu še zaupa?
Iz lastne izkušnje vem, da nam da, kar ga prosimo. Čeprav ni vedno tisto, kar si predstavljamo. Samo Bog nas do cela pozna in ve kaj potrebujemo. Bog čaka na našo molitev, na našo prošnjo, predvsem pa na naše srce. V Sv. Pismu lahko beremo: »Trkajte in se vam bo odprlo, prosite in se vam bo dalo.«

Ponedeljek, 11.02.2019

Ta teden bi vam rada povedala nekaj misli o naši molitvi – veroizpovedi.
Danes k drugem delu naše veroizpovedi: »In v Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki. In je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga«.

Koliko nam še pomeni Sin Božji Jezus Kristus? Ali je še prisoten v našem življenju? Gospod nas išče zaman v naših srcih. Srcih, ki ne poznajo več prave ljubezni, usmiljenja in prostosti, ker smo sužnji denarja, kariere, egoizma in še več takih zemeljskih prevar. Pustimo se najti, od njega, ki je luč sveta, kot pravi, da ne bomo tavali v temi.

…Tako smo preplavljeni od medijev in filmov, da včasih ne vemo, kaj je resnično in kaj izmišljeno. Vse to so prazne bajke. Ali ljudje še verujejo, da je Jezus pravi, učlovečen Sin živega Boga?
On je naša luč, pustimo, da posveti tudi v naše zmedeno srce, ki išče resnico in mir. On je naša svetilka, ki sveti tudi v najhujši temi.

Torek, 12.02.2019

Danes nadaljujem z našo veroizpovedjo:
»Rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom in je po njem vse ustvarjeno. Ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes in se je utelesil po Sv. Duhu iz Marije Device in postal človek«.

Mislim, da si noben filmski ustvarjalec ne more izmisliti lepše in bolj fantastične zgodbe kot je to sporočilo! Sam Bog se je ponižal – iz ljubezni do človeka… Ali to lahko dandanes vsak sprejme, ali je to za nekatere samo več science fiction? Mladina je neprestano konfrontirana z Hollywood filmi o herojih z nadnaravnimi močmi, z eksotičnimi svetovi in neokusnimi pošastmi, okultnimi in perverznimi scenami. Tako se na napačen način pokaže ljubezen. Kako naj mladina, ko je izpostavljena takšnemu neresničnemu svetu, sploh še ve kaj je prav in kaj narobe? Pri čem pogosto starši sploh nimajo vpogleda v njihovo življenje. Vesela sem in vsak dan se lahko zahvalim Bogu, da mi je podaril starše, ki so me učili pravih vrednot , ljubezni in vere. Že od mladih let naprej, mi je ta Jezusov stavek pri srcu: „Jaz sem pot, resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.“

Sreda, 13.02.2019

Nadaljujem z našo veroizpovedjo:
Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal – po pričevanju pisma.

V našem egoističnem času si težko predstavljamo, da kdo za svoje prijatelje gre v smrt, v mučeniško smrt. In potem vstane od mrtvih. V neki pesmi sem brala: Noben faraon še ni vstal od mrtvih, tudi noben Buda ali Višnu ali kateri koli ne. Verjamemo v vsemogočne resnice, ali naravo, kosmos ali energetske vire……zakaj ne bi verjeli, da je Boj (če je vsemogočen) to brez nadaljnega lahko storil?

Mnogokateri ne more sprejeti dejstva, da je Bog svojega sina poslal v mučeniško smrt. To je res težko sprejeti in razumeti. V Sv. Pismu beremo, iz evangelija po Janezu: „ Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet o njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina Božjega.

Mnogo stvari ostane Božja skrivnost. Imamo dovolj pričevanj svetnikov, prerokov, duhovnikov in navadnih ljudi, ki nam razlagajo svoja doživetja in resničnosti, da lažje dojamemo Božje poti. Dejstvo, da nas je Jezus s svojo žrtvijo odrešil in nam odprl nebesa, je zame spodbudna in pomirjajoča misel.

Četrtek, 14.02.2019

Pozdravljeni. Nadaljujem z mislimi naše veroizpovedi:
„In šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi in bo spet prišel v slavi, sodit žive in mrtve. In njegovemu kraljestvu ne bo konca.“

Skoraj vsak dan smo konfrontirani s poročili o naravnih katastrofah, vojnah in družbenih problemih, da ima človek občutek, da apokalipsa ni več daleč. Predstavljajmo si….., če bi Jezus zopet prišel na oblakih, kot je pisano v Sv. Pismu, kot sodnik, kaj bi našel na tej zemlji? Naravo, ki smo jo že skoraj uničili, izčrpali do zadnjega. Kakšne bo našel nas ljudi? Pripravljene na njegov prihod?
Sv. Pismo Evangelij po Mateju pravi: „ Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.“

Petek, 15.02.2019

Dobro jutro! Danes bi rada z vami delila še nekaj misli o naši veroizpovedi.
„In v Svetega Duha, gospoda ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo, ki je govoril po prerokih.

Materializem tako prevladuje naš svet, da je marsikdo pozabil, da nismo samo iz mesa in kosti. Za naše telo dobro skrbimo, nešteto je ponudb in nasvetov. Kaj pa duša in duh? Kako ju hranimo? Če ju bomo pozabili, nam manjka nekaj bistvenega.

Jezus je obljubil svojim učencem ob obhodu v nebesa, da bo poslal pomočnika Sv. Duha, najbolj skrivnostni Bog Sv. Trojice. Redkokdaj se spomnimo na njegovo navzočnost in pomoč, ki nam jo izkaže, če ga prosimo. Še enkrat bi rada spomnila, kako pomembna je molitev. Največkrat ni časa, ker imamo druga pomembna opravila. Tudi hudi duh nas poskuša odvrniti od molitve in nas zavaja, ker ve, kako pomembna je molitev za vsakega posameznika. Ne pozabimo, koliko sreče in milosti nam molitev prinaša in je močno orožje zoper vsakršno skušnjavo in blagodejna pomoč v stiski.