Tonč Traun

08.01. -13.01.2012

Petek, 13.1.2012

Psihoterapevt je danes zelo cenjen poklic. Veliko ljudi mu zaupa, pripravljeni so dati veliko denarja, da bi le ozdraveli. V današnjem evangeliju pa množica zaupa Jezusu. Ni razočarana. Jezus ozdravi hromega. Reče mu: „Odpuščeni so tvoji grehi, vstani in pojdi domov!“ Prepričan sem, da imata danes terapevt in dobra spoved isto funkcijo: oboje ozdravlja. Cerkev je zmeraj poznala različne načine spovedi. Osebno se rad spominjam  dobrolskega prošta. Če sem stopil v spovednico sem zmeraj čutil neko toploto, ki je  zajela moje srce. V podobi prošta sem namreč videl tudi očeta, ki me razume in mi pravi: „Je že dobro, pojdi in ravnaj drugače...“. Ko sem odrasel, se je spremenila tudi moja oblika spovedi. Sedaj imam rajši življenjski pogovor, pogovor s partnerjem. Za sklep pogovora pa mi župnik podeli odvezo. Človek vedno potrebuje zdravnika, enkrat manj, drugič bolj. Kdor misli, da potrebuje terapevta, naj si poisče dobrega, osebno imam rajši dobrega spovednika.

Želim vam lep konec tedna.

 

Četrtek, 12.1.2012

Leta 1980 sta mi v teku 7 tednov umrla mati in oče. Zame so bili tisti dnevi precej grenki. Mislil sem: „Kje je tisti Bog v katerega verujem in kje je tisti Bog, ki naj bi ljubil tudi mene?“ Spominjam se , da  so  moji kolegi iz semenišča na odprtem grobu zapeli prečudoviti psalm 23: Gospod je moj pastir, nič mi ne bo manjkalo.  Spominjam se pa tudi, da bi v tistem trenutku najraje zavpil na ves glas: „Bodite tihi, nehajte peti, vi se motite. Boga, katerega opevate, ni“. Naenkrat se je zgodilo nekaj čudnega. Moje srce je zajel neki čudoviti mir in postalo mi je jasno: „Moj Bog, ne razumem zakaj si mi vzel očeta in mater, čutim pa, da samo ti lahko ozdraviš moje globoko ranjeno srce.“ Nekaj podobnega se dogaja tudi v današnjem evangeliju. Gobavec zaupa Jezusu iz vsega srca in mu reče: „Jesus če ti hočeš, bom ozdravel!“ Jezus se ga usmili in ga ozdravi. Pri Bogu je vse mogoče. Kdor zaupa, bo ozdravel.
Želim vam danes še veliko zaupanja in prijazen četrtek.

Sreda, 11.1.2012

Zdravje nam leži posebno pri srcu. Če koga vprašamo, kaj si želi, bomo velikokrat slišali: „Želim si zdravja, nič drugegea.“ Vsakemu, ki mu voščimo za rojstni dan, želimo verjetno tudi: “… še veliko zdravja“. Tudi na prehodu iz starega v novo leto smo si vsi verjetno zaželeli: „zdravo novo leto.“ Da, zdravje nam vsem res leži pri srcu. Tudi v današnjem evangeliju je govor o zdravljenju. Jezus ozdravi Petrovo taščo. Sv. Marko piše: Jezus pride k nej, jo prime za roko in tašča vstane. Danes imamo veliko dragih zdravil. Imamo različne  tablete, čaje, pa še in še. Včasih moramo iti celo v bolnico. Vse skupaj stane kar precej denarja. Pri tem pa večkrat pozabimo na zdravilo, ki ga lahko dobimo brezplačno.  Danes moramo za vse plačati, le čas imamo lahko brezplačno. Veliko ljudi ne bi bilo bolnih, če bi meli časa zase. Imeti čas je ravno dan danes najboljše zdravilo.  Upam, da boste danes našli dovolj časa zase. Želim vam prijetno sredo.

 

Torek, 10.1.2012

Ko sem študiral en semester v Ljubljani, sem nekega dne naletel na čudovitega pridigarja. Maša je bila označena kot otroška maša. Pridigar je stopil pred otroke in z močnim glasom začel govoriti. Pridiga je trajala skoraj eno uro. Vsi navzoči, še posbno pa otroci, so celo uro z odprtim srcem poslušali in vsako besedo sprejeli, kot bi prišla iz božjih ust. Priznam, da se meni na žalost večkrat zgodi obratno. Mislim, da imam pripravljeno dobro veroučno uro. Med uro pa moram spoznati, da moje besede skoraj nobenega šolarja ne dosežejo. Zakaj ljudje nekoga poslušjajo, drugega pa zopet ne? Tukaj nam lahko pomaga današnji evangelij. Jezus pridiga v sinagogi. Vsi  navzoči pa takoj čutijo: ta mož ima pravo sporočilo. Njegova beseda ima moč, njegova beseda ima oblast. Jezusova beseda pa je samo močna, ker on govori v imenu svojega Boga Očeta. Naše pooblaščenje pa je Jezus. Poslušali nas bodo ljudje le tedaj, če bodo čutili, da govorimo v Jesuzovem imenu. Samo takrat bodo naše Cerkve spet polne.

Danes vam želim še veliko posrečenih pogovorov. Lep torek .

 

Ponedeljek, 9.1.2012

Verjetno vsi poznate današnji evangelij. Jezus hodi v okolici Galilejskega jezera, zagleda Andreja in Simona, ki lovita ribe. Jesus se ustavi in jima pravi: Pojdita sem in mi sledita. Že od malih nog me je ta svetopisemski odlomek zelo navduševal. Jezus zagleda preproste ljudi, se ustavi, pogleda človeka in mu ukaže, naj mu sledi. Vsak, ki ga Jezus nagovori, takoj vstane in mu sledi ter je pripravljen vse zapustiti. Večkrat sem se že vprašal: katere ljudi bi izbral Jezus danes? Mogoče bi poklical bančnega direktorja in mu rekel: „Bilance niso najvažnejše. Zapusti vse in pojdi z menoj.  Jezus bi mogoče srečal  družinsko mater, ki skrbi za moža in otroke. Tudi njej bi rekel, pusti vse, kar ti je drago, in pojdi z menoj. Mogoče bi srečal protestirajočega mladinca. Njemu bi mogoče rekel: „Ni ti treba biti „overcool“, vstani in pojdi z menoj." Prepričan sem, da Jezus tudi danes kliče, kliče vsakega izmed nas, brez izjeme.  Sliši se enostavno, ampak je zelo težko: vstati, zapustiti in s polnim zaupanjem slediti“.

Nedelja, 8.1.2012 - Jezusov krst

Pred tremi leti sem doživel nekaj zelo lepega: Odločil sem se, da preromam zadnjih 100 km romarske poti svetega Jakoba. Na koncu romarske poti pa je tudi mene čakala čudovita stolnica sv. Jakoba. Z velikim pričakovanjem sem stopil v stolnico. Priznati pa moram, da sem v prvem hipu bil precej razočaran, saj je v cerkvi vladala hladna tema in vse se mi je zdelo mrtvo. Na začetku romarske maše se je zgodil čudež, prižgale so se vse luči, zadonele so čudovite orgele in veliko število romarjev je z močnim glasom zapelo vstopno pesem. Vsa tema, ki je vladala ob začetku, se je v tem trenutku spremenila v nebeško svetlobo.
Danes praznujemo Jezusov krst v Jordanu. Jezus stopi v Jordan, kjer ga sv. Janez krsti. Zaradi Jezusovega krsta v Jordanu lahko tudi še danes najdemo v cerkvi tisto luč po kateri hrepeni cel svet.  Tudi mi smo krščeni. Zato smo tudi mi luč sveta. V tem smislu želim vsem blagoslovljeno nedeljo.