Petek, 10.4.2015

Svobodna volja ali njeno izvajanje ni tako preprosta stvar.

Pri ljudeh imamo zanimiv pojav: nekateri vse hočejo odločiti sami. Pravimo, da so odločni. Drugi pa se raje umaknejo in odločitve prepuščajo drugim. Neodločni so.

Neodločni ljudje so pogosto nesrečni, saj v globini svojega srca vendarle ne želijo vedno napotkov od zunaj, kaj naj počnejo in česa ne. Nesrečni pa so tudi takrat, ko jim nihče ne ukazuje, ko nihče ne pove, za katero delo je treba prijeti, kako se je treba odločiti.

Kdor odloča, se lahko odloči tudi napačno in si nakoplje težave, pa vendar so odločni ljudje običajno srečnejši kakor tisti, ki jim je vsaka odločitev težka.

Svobodna volja ni nič slabega, pa tudi če je le iluzija, kakor je ugotovil ameriški psiholog Libet. Številne raziskave so pokazale, da so ljudje, ko jim povedo, da svobodne volje ni, bolj nagnjeni h goljufanju in iskanju bližnjic kot trdemu delu.

Libet je ugotovil, da možganska aktivnost najprej pripravlja akcijo, denimo, za dvig prsta in šele precej pozneje se v človeku pojavi misel, namen ali volja, da bo izvedel gib. Vendar je Libetsam zelo močno verjel v svobodno voljo. In ker se temu konceptu svobodne volje ni hotel kar tako odpovedati, je raziskoval naprej in ugotovil, da imamo zadnjih sto milisekund aktivnosti pred izvršitvijo dejanja čas, da si premislimo. Lahko torej zavremo akcijo.

Zaključek zmešnjave je torej: ne moremo odločati o tem, kaj hočemo, lahko pa odločamo, česa nočemo.

S tem v zvezi je zanimivo, da tudi večina velikih civilizacijskih kodeksov, denimo deset božjih zapovedi, pogosteje predpisuje, česa ne smemo, kot pa kaj naj počnemo.

 

Tudi če je svobodna volja le iluzija, jo človeštvo potrebuje. Tudi če je nekaj neizogibno, je zelo pomembno, da se zavedamo, kaj je prav in kaj ne. To je moč, ki jo imamo nad življenjem, to nas krepi in ohranja, pri življenju in pri dobri volji.

Tako vam želim dosti moči, dobre volje in pravilnih odločitev v življenju. 

Četrtek, 9.4.2015

Vprašanje po svobodni volji sodi med klasike duhovne zgodovine. Okoli leta 400 po Kristusu je sveti Avguštin razbral iz Svetega pisma, da je bržkone tako, da nam je Bog dal svobodno voljo. Dvanajst stoletij pozneje je angleški matematik Thomas Hobbes zanikal obstajanje svobodne volje, ker je menil, da je tok sveta točno določen. In bolj je napredovalo naravoslovno mišljenje, bolj tesno je postajalo za svobodno voljo.

Danes spet kaže, kakor da so znanstveniki, ki raziskujejo delovanje možganov, svobodno voljo razkrinkali kot iluzijo. To bi bil dejansko hud pretres naše slike o človeku, naše razumevanje krivde in odgovornosti bi bilo postavljeno na glavo. Le kako bi lahko obsodili zločinca, če ta sploh ni mogel drugače ravnati?

Pa če svobodno voljo imamo ali ne, pomaga nam že zgolj to, da vanjo verjamemo. Psihologi so namreč dokazali, da so ljudje, ki dvomijo o svobodni volji, agresivnejši, manj radi pomagajo in so manj motivirani.

Ne pogrezajmo se torej v dvome in z zaupanjem v božjo pomoč sprejemajmo potrebne odločitve v dnevu, ki je pred nami.

Sreda, 8.4.2015

Tudi državna oblika demokracije, v kateri živimo, upošteva to človekovo svobodno voljo in terja od nas odločitve.

Sveto pismo sicer ne daje navodil za kako posebno obliko oblikovanja države ali izrekanja politične volje, opisuje pa naloge in meje države. Demokracija torej ni krščanska ali svetopisemska oblika države, je pa blizu biblični podobi človeka. Enako kot demokracija Sveto pismo zagovarja dostojanstvo, svobodo in enakost človeka.

Sveto pismo, Bog, nam daje celo svobodo, da se odločimo proti njegovim lastnim, svetopisemskim navodilom.

In vrsta odločitev proti Bogu je kar dolga. Celo Sveto pismo je polno zgodb o kršitvah teh pravil, da ne govorimo o kruti zgodovini človeštva, ki se nenehno ponavlja.Tudi danes smo priča groznih dejanj človeka nad človekom.

Tisto dobro v nas, za katero se lahko odločimo čisto sami, lahko imenujemo tudi Bog. In Bogsi prizadeva pridobiti zase ljudi, ki jih je ustvaril, neprestano nam ta Bog ali to dobro v nas naravnost dvori, da bi se vendarle odločili zanj.Vrhunec tega dvorjenja za naklonjenost človeka, ki se je odvrnil od svojega bistva, od dobrega, je življenje in smrt Jezusa Kristusa.

Vrednost in dostojanstvo človeka za nas kristjane izvira že samo iz dejstva, da je vsak posameznik božja stvaritev in predmet odrešenja. Zato ljudje nismo neka masa, s katero razpolagajo drugi, temveč vsak človek eksistira neodvisno od drugih.

Tudi država ne sme po mili volji razpolagati s človekom, temveč ga mora ščititi prav tako, kakor mora ščititi njegovo svobodo in enakost.

Britanska teologinja Karen Armstrong, ki se posveča boju zoper ekstremizem in nadaljevanju dialoga med Zahodom in Islamskim svetom, pravi tako: „Demokracija je resnično to, čemur religiozni ljudje pravijo ‚stanje milosti‘. To je ideal, ki je redko dosežen, ki ga je potrebno nenehno utrjevati, da ne bi bil izgubljen.“

Bodimo torej trdni in utrjujmo demokratične vrednote, kjer imamo priložnost za to.

Torek, 7.4.2015

Pred dobrim mesecem so na Koroškem potekale občinske volitve.

Ne le v politiki, v tej službi na družbi, če jo pravilno dojemamo, tudi sicer v življenju smovedno znova poklicani, da se odločamo.

Bog je dal človeku svobodno voljo in s tem možnost izbiranja. Lahko se odločimo za dobro ali zlo, za pomoč ali zavračanje pomoči, za poljub ali udarec. Ali se ta svobodna volja bije s predstavo zanesljivega Boga, ki začrta usodo vsakega posameznika? Poklical si me po imenu in poznaš moje misli in moja pota, slišimo.

Ali je svobodna volja sploh mogoča, ko pa se vse dogaja na podlagi univerzalnih naravnih zakonov? Ali pa je svobodna volja morda le iluzija?

Po naravoslovcih so v osemdesetih letih 20. stoletja še nevrofiziologi s svojimi spoznanji o delovanju možganov močno podvomili v obstajanje nečesa takega kot je svobodna volja. Ameriški psiholog Benjamin Libet, in za njim še številni drugi raziskovalci, so dognali, da naši možgani odločijo za nas, še preden se dokopljemo do zavestne odločitve.

Torej: mi ne delamo tega, kar hočemo, ampak hočemo to, kar delamo.

Nekaj v naših možganih odloči o tem, kaj bomo v naslednjem trenutku storili, kako se bomo odločili. Za poljub ali udarec.

Svobodna volja pomeni, da ljudje ravnamo po svojih lastnih odločitvah. Naša dejanja so posledica naših lastnih želja in namenov. Tudi če naši možgani delajo, kar hočejo, nanje ne moremo gledati kot na nekaj zunaj sebe. Mi odločamo, s čim hranimo naše možgane in kako nas ti potem usmerjajo. Ko bomo želeli obsedeti, bomo obsedeli. Ko bomo želeli vstati, bomo vstali.

V tem velikonočnem času vam želim, da se ne odločite za smrt, ampak za življenje in za vstajenje v Kristusu, ki se ga spominjamo in ga praznujemo v teh dneh.

Ponedeljek, 6.4.2015

Danes je v posebni meri govora tudi o ženskah v Jezusovem gibanju. V Svetem pismu Nove zaveze je jasno izpričan močen in pomemben angažma žensk.

Marija Magdalena, Johanna in Suzana so skupaj z moškimi učenci spremljale Jezusa po Galileji. Ženske so prve priče Jezusovega vstajenja, bile so misionarke kot Junija, socialno angažirane kot Tabita in Jaffa, žene apostolov so spremljale svoje može na misijonskih potovanjih in partnerja sta nosila naziv apostol in apostolka. Zgodnje krščanstvo je poznalo diakoníse, v Svetem pismu je omenjena Fojba v Kenhrejah, Priscila je označena kot najpomembnejša prakrščanska apostolka, ki je občestvu govorila tudi v sinagogi.

Mariji Magdaleni so cerkveni očetje podelili celo častni naziv „Apostolka apostolov“.

Zdravo in celovito življenje pač kujejo ženske in moške sile, ki se izražajo na različne načine in se v idealnem primeru dopolnjujejo.

Ženska za svoj razvoj potrebuje autonomijo, samoodgovornost in svobodo, prav tako kakor moški. Tudi za zdrav partnerski odnos je potrebno, da ženske stojijo na lastnih nogah, materialno, intelektualno in čustveno.

Za našo družbo si želim , da bi moški in ženske čim večkrat pogledali v svoja srca, se ozrli na svoje človeške pravrline in z njimi oplajali drug drugega, svoje družine in ljudi okoli sebe.

V tem smislu vrlo v današnji dan, želim vam lep velikonočni ponedeljek!

Nedelja, 5.4.2015

Ves krščanski svet, to je več kot miljarda ljudi - kristjanov, danes praznuje osrednjo vest, blagovest krščanstva, Kristusovo vstajenje. Odrešenjske predstave človeštvu že od nekdaj niso tuje. Že zoroastrizem, ki se je razvil v Perziji več kot 1000 let pred Kristusom, govori o poslednji sodbi, o nastanku novega, neminljivega sveta in o vstajenju mrtvih.

To dokazuje, da je v tem sporočilu nekaj, kar se dotakne slehernega človeka, kar je večno in neminljivo. Kaže na to, da imamo eno večno dušo, ki se že od pradavnih časov zaveda dobrega, pa tudi zla. Temeljna značilnost Zaratustrovega nauka je močan poudarek na osebni odgovornosti. Vsi moški in ženske imamo enake dolžnosti in smo tako osebno odgovorni pri izbiranju med dobrim in zlim. V Svetem pismu je ta misel izražena s tem, da Bog daje človeku izbiro, svobodno voljo.

Kaj ima današnji človek skupnega s človekom, ki je razvil te ideje že pred več kot 3000 leti in jih v bistvu ohranil vse do danes? Kako lahko to veselo in večno oznanilo vključimo v svoje življenje danes?

Morda preprosto s tem, da svojo svobodno voljo uporabimo za to, da se odločimo za dobro. Vsak dan, v večjih in manjših življenjskih vprašanjih.

O sami Zaratustri pravijo, da je bil edini novorojenček, ki se ob rojstvu ni jokal, ampak smejal.

V tem smislu vam želim veselo Alelujo!