Petek, 10.10.2014

Drevo življenja ali »zel življenja« je simbol, ki so ga splošno poznali na starem Vzhodu. Po pripovedih je ta rastlina uživalcu obnavljala mladost in ga delala nesmrtnega. To beremo na primer tudi že v babilonskem epu o Gilgamešu.

Lipa, slovensko drevo življenja, je simbol miru in prijaznosti. Že na pečatu iz 13. stoletja s karantanskega klobuka visijo štirje lipovi listi. Lipo opeva največ naših narodnih pesmi, ne daje le sence številnim ptičkom, ampak tudi našim junakom, ki si v njeni senci lahko odpočijejo in naberejo novih moči. Med njimi kralj Matjaž, ki pooseblja slovenski narod, lipa pa njegove korenine, h katerim se mora narod vrniti, če želi živeti svobodno, srečno in zadovoljno.

Tri lipe stojijo tudi na Lurnskem polju, tam, kjer so v davnem 9. stoletju nastale prve ohranjene slovenske (tudi splošnoslovanske) pisane vrstice, brižinski spomeniki. Pred cerkvico svete Magdalene na Lurnskem polju piše v nemškem jeziku zgodba, Lurnska legenda, ki se ujema s slovenskim zapisom Jakoba Kelemine iz leta 1930 in se glasi tako:

"Nedaleč od stare Teurnije proti Dravi stoji na Lurnskem polju kapela sv. Magdalene. Dalje gori so tri ponikve, imenovane Krvave krnice. Tukaj so baje Franki potolkli Slovence in razdrli žrtvenik njihovega malika. Umirajoči Mike, to je višji duhoven, je izgovoril sledeče maščevalne besede: 'Kadar bodo lipe trikrat zrastle iz posvečenega zemljišča, bodo Slovenci poiskali tam zakopani dremelj (buzdovan, batog) in v krvavem boju bo žena v bližini stanujočega Partuša ubila z burkljami edinega pri življenju ostalega nemškega vojvodo. Vendar bodo Slovenci zmagali in zopet bo vstalo Borutovo kraljestvo.' - Lipe stoje še dandanašnji. Ko so se leta 1736 spuntali milštatski kmetje proti gosposki, so iskali dremelj (prav tako tudi v francoskih časih), a ga niso našli. Našel ga bo pa sin kmetice Partušice, ki ga bo rodila baš na Krstnikovo opolnoči. In tedaj bo tudi vstal Kralj Matjaž iz gore." 

Tako torej pravi legenda.Sicer sem v svetopisemskih Pregovorih prebrala, da od predolgega pričakovanja srce zboli, uresničena želja pa je drevo življenja.

No, na polju ob cerkvici na Lurnskem polju še vedno rastejo tri lipe in morda res gre že za njihov tretji poganjek od frankovskih bojev dalje, ki so potekali konec 8. stoletja.

Morda pa bomo vendarle še v naši dobi dočakali mir, enakopravnost in slogo.

Drage poslušalke, dragi poslušalci,

teden razglabljanja o drevesu nasploh in lipi v posebnem zaključujem z željo, da bo vaše srce zdravo in se bodo vaše dobre želje uresničile. Vaše drevo življenja pa naj cveti in rojeva bujne sadove!

 

Četrtek, 09.10.2014

Na letošnjem družinskem potovanju skozi Kalifornijo smo se ustavili tudi v narodnem parku Yosemite, pod orjaško sekvojo ali mamutovcem. Orjaška sekvoja je največji organizem na zemlji in svojčas je 25 mož potrebovalo 14 dni, da so podrli eno samo drevo. Danes ga ne smejo podirati več.

Na vprašanje, od kod ameriško ime za to drevo, sequoia, ki ne zveni prav angleško, smo izvedeli, da je bil Sequoyah pripadnik indijanskega plemena Čirokijev, ki je za svoje pleme razvil pisavo, ne da bi govoril kakega drugega jezika kakor svojega in ne da bi bil sam vešč pisanja in branja. Pisava je zlogovna in se jo je mogoče naučiti v najkrajšem času. Predstavili so jo v letu 1821, njegovo pleme pa je priredilo v ta namen veliko praznovanje. Pravijo, da so se številni Čirokiji pisave naučili v štirinajstih dneh, medtem ko so za alfabetizacijo v angleških šolah potrebovali več let. Kmalu med Čirokiji ni bilo več analfabetov, nastali so časopisi, prevod svetega pisma in druge publikacije. Še danes Čirokiji pišejo v svoji lastni pisavi, njenega izumitelja pa se spominjamo z vsako omembo orjaške sekvoje. En primerek takega mamutovca raste tudi v Sloveniji, in sicer v Orešju pri Ptuju. Slovenska sekvoja je stara 130 let.

Sequoyah je bil sin pripadnice plemena Čirokijev in evropskega očeta, vendar je vzraščal brez očeta. Bil je bojevnik, ki se je boril za svoj narod Čirokijev. Pravijo, da je vedno dobro premislil, preden je odgovarjal, zanimale so ga tudi metode računanja, slikarstvo in risanje. Zaradi poškodbe kolena, ki mu je onemogočila pravilno hojo, bojevanje in lov, vse to, s čimer je do tistega trenutka dobro služil svojemu narodu, se je začel ukvarjati s pisavo in je dosegel dozdevno nemogoče.

Dragi poslušalci, drage poslušalke,

želim vam, da bi tudi vi ob življenjskih preizkušnjah ne omajali, saj se za vrati, ki se zaprejo, vedno znova odpirajo nova, skozi katera lahko stopimo in spoznamo nova okolja, pa tudi nove ali skrite talente v samih sebi.

 

Sreda, 08.10.2014

Drevesa so že s svojo dolgoživostjo pričevalci bolj ali manj daljne preteklosti.Sploh lipa, ki ima poseben simbolni pomen za slovenski narod, doseže izredno častitljivo starost, namreč do 1200 let.

1000 let stara lipa stoji v Salzburški deželi, v vasici Faistenau, katere jezikovna podoba se je medtem spremenila, lipa pa je ostala središče vaškega življenja. Ljudsko izročilo ji pripisuje tolažilne in zaščitniške moči, mesto, kjer stoji, označujejo kot prostor sreče.

Med vsemi starodavnimi lipami v Sloveniji menda najstarejša stoji na Ludranskem vrhu, visoko v hribih nad Črno na Koroškem. To je Najevska lipa, ime ima po domačiji, kjer je zrasla. Njene starosti zaradi votlega debla ni mogoče natančno določiti, stara pa je več kot 700 let.
Avgusta leta 1991, le mesec dni po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, je bilo pod to lipo prvo srečanje slovenskih državnikov, ki naj bi z obiskom teh krajev ter z druženjem s tamkajšnjimi prebivalci ohranjali izročilo prvobitne demokracije v vaških skupnostih, v kateri ostaja oblast kar najtesneje povezana z ljudstvom ter hkrati zavezana odprtemu dialogu s političnimi nasprotniki oziroma z vsakokratno opozicijo. Ta srečanja so postala že tradicionalna, letos je potekalo že enaindvajsetič.

Lipa, katere široka krošnja obvladuje prizorišče teh srečanj, simbolizira nujnost, da se demokracija vrača k svojim izvorom, ter da današnji državniki v družbi z običajnimi državljani sami sebe in drug drugega preizprašujejo o svoji zavezanosti njenim temeljnim vrednotam.

Drage poslušalke, dragi poslušalci,

všeč mi je podoba lipe kot prostor sreče. V svetopisemskih Pregovorih 3, 18beremo, da je modrost drevo življenja tem, ki se je oprimejo, kdor se je drži, je srečen.

Želim vam in nam, da nam bo postanek pod lipo poleg sprostitve in užitka tudi vir modrosti in s tem sreče, osebne in naše skupne, narodove sreče.

V tem smislu vam želim srečen dan!

 

Torek, 07.10.2014

Duhovna misel je ta teden posvečena drevesu.

"GOSPOD Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed", beremo v Svetem pismu.Eno od teh dreves, lipa, že od nekdaj igra pomembno vlogo pri Slovencih.

Z rastočo narodno zavestjo Slovencev je postala lipa eden od simbolov slovenstva, za razliko od hrasta, ki naj bi bil simbol germanstva oziroma nemštva, ali na primer breze kot drevesa, pripisanega Rusiji in Rusom.

V slovanski mitologiji pa je svetovno drevo sicer pogosto hrastovo, praindoevropsko *deru- je pomenilo drevo ali tudi hrast kot najpomembnejše drevo. Stari Grki so hrast častili kot prvo drevo, ki je bilo ustvarjeno in kot tisto, iz katerega je izhajal prvi človek. Ponekod še danes starši pojasnjujejo radovedenim otrokom, da novorojenci prihajajo izpod hrasta.

Ne glede na to segata vloga in pomen lipe v obdobje daleč pred kakšnim nacionalnim samozavedanjem.Zbori in pravde pod lipo so bili že del starega državnega prava Karantanije, ki ga zgodovinski viri navajajo kot "institutio sclavenica" ali tudi kot "consuetudo sclavorum", slovensko navado.

V vasi našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v Vrbi, stoji lipa, okoli katere je bilo 16 kamnov, prav toliko, kolikor je bilo v vasi kmečkih gospodarjev.

Pod lipo so se zbirale starešine, ki so pod predsedstvom župana okrog kamnite mize po prastari slovenski navadi sprejemali pomembne odločitve v malem in velikem. Odločalo se je o morebitnih vojaških spopadih, o skupni pomoči pri domačih opravilih, gladili so medsebojne spore, volili, sodili – pri sodbah so glasove v prid ene ali druge stranke vrezovali na posebno palico, na roš – neke vrste pra-zapisnik.

Lepa navada je, če se v procese odločanja vključujejo vsi, ki se jih kaka stvar tiče. Tako sadovi skupnega dela, kakor raznovrstno drevje, ne bodo le prijetni na pogled, ampak tudi dobri za jed.

Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka, pravi star slovenski rek.

Dragi poslušalci in poslušalke, drage Korošice in Korošci,

ne želim vam le drevesa, ampak tudi človeka, na katerega se lahko naslonite in mu zaupate, nam vsem pa prav take starešine in voditelje.

 

Ponedeljek, 06.10.2014

"Bueh nam dej en dober čas, ta prvi rej začeli smo."

Napev Korošci dobro poznamo, tako se začne Visoki ali Prvi rej pod lipo na Bistrici na Zilji, ki se pleše po znamenitem štehvanju.

Lipa je prastar simbol družabnosti, ustvarjanja medsebojnih vezi, dobrososedskih odnosov in dobrega počutja.

Včasih so lipo zasadili na vseh stičiščih družbenega življenja, tako je stala ob gradovih, cerkvah, krčmah, tudi kmečka hiša ni bila brez lipe. Lipe so od nekdaj radi sadili ob posebnih priložnostih. Najstarejše naj bi bile zasajene še v času turških vpadov, na krajih, kjer so bili Turki premagani ali od koder so bili pregnani, zato so te lipe med ljudmi še danes znane kot 'turške lipe'.Tudi rojstvo otroka ali postavitev hiše Slovenci pogosto obeležimo s posaditvijo lipe.

Lipa se pojavlja tudi v našem ljudskem izročilu in literaturi. Spomnimo se, s čim je naš Martin Krpan ugnal Brdavsa in tako rešil Dunajčane:s pomočjo kija iz mehke lipovine seveda!

Še danes, hvala Bogu, kljub privlačnim igricam na ekranu, zelo hitroživem življenju in številnim opravkom, na Koroškem radi veseljačimo pod lipo, od Pliberka preko Sel prav gor do Zilje so na Koroškem še živa srečanja pod lipo, kjer se zapoje, zapleše in pomeni o pomembnih in tudi manj pomembnih stvareh. To so srečanja, ki razvesele dušo in lahko odpravijo marsikatero senco, ki človeku utegne leči na dušo, če je preveč sam ali če se preveč žene.

Pa se o takih prilikah, ko se nas morda že hoče prijeti malodušje, spomnimo stare ziljske. France Marolt je leta 1930 zapisal o šegi na Zilji takole:

"Po velki meši, ko zazvoni poldne, stopijo fantje kontarji pod cerkveno lipo v krog in zapojo enoglasno koral: 'Zakoj ba jes Kristjan b`sieu ne biu'?"

Ja, zakaj ne? Želim vesel dan!

 

Nedelja,  05.10.2014

Jesen je in nebo nam je v preteklih dneh poslalo še lep snop sončnih žarkov, ki smo jih poleti morda že pogrešali. Narava se nam kaže v čudovitih barvah. Jesen dominirajo listavci, ki se grejo pravcato modno revijo in se kar prekašajo v lepoti. Pogled na domače hribe in gozdove,  pokrite s pisanim listjem, je prekrasen.

Zato se ne čudite, da niz misli danes in v tednu, ki prihaja, posvečam drevesu.

Skoraj v vseh mitologijah sveta ima drevo pomembno vlogo. V drevesu so ljudje videli pomanjšano podobo celotnega ustroja sveta, drevo jim je nudilo stik z bogovi, onstranstvom in predniki. Drevo je simboliziralo enega najpomembnejših elementov v religioznem premišljevanju človeka.

Drevo pa ni predmet čaščenja samo po sebi, temveč zaradi lastnosti, ki jih ima, saj po svoji osi kaže središče sveta, hkrati pa je vez med različnimi svetovi. Zaradi tega je drevo znano tudi kot svetovno drevo, kozmično drevo, drevo življenja ali drevo spoznanja.

Morda ste se tudi vi kdaj radi spuščali na drevesa, iskali pustolovščino ali tudi mir in tolažbo, kadarvam je zagodel svet. Tudi sama sem se v krošnji drevesa, lebdeča in nekoliko odmaknjena od zemlje, bližje nebesom, lažje prepustila mislim, pogled je zaplaval širše in marsikatera tegoba se je razblinila brez besed.

Gotovo ni naključje, da beseda "zdravje" izhaja iz besede "drevo".

V naslednjih dneh se bomo torej pomudili pri drevesih, tudi pri tistem, ki je za Slovence danes in že dolgo posebnega pomena. To je naša domača lipa. Pravijo, da je ena najbolj dolgoživih dreves.

Ali veste, kje stoji najstarejša lipa na Slovenskem? Ni prav daleč od vas, prav na Koroškem je, in pod njo se vsako leto zbirajo slovenski državniki.

O tem in še čem bomo spregovorili jutri in v naslednjih dneh. Prisluhnite. Danes pa si, če že ne splezate na domačo lipo, morda  skuhate skodelico okusnega zdravilnega lipovega čaja in tako okrepčani stopite v Gospodov dan!