Petek, 21. 03. 2014

Lepo dobro jutro Vam želim!

Če je v našem življenju kaj skrivnostnega, je to bolečina. Radi bi se ji izognili, ampak prej ali slej vedno pride. Od navadnega glavobola, ki se zdi, da nam zastruplja najbolj preprosta vsakdanja opravila, pa do žalosti zaradi otroka, ki je zašel na krivo pot; od neuspeha, ki ga doživimo pri svojem delu, do nesreče, ki nam iztrga prijatelja ali sorodnika; od ponižanja, ki ga občutimo, ko pademo na izpitu, do stiske, ki jo povzročajo vojna, terorizem ali naravne katastrofe …

Pred bolečino se čutimo nemočne. Tudi tisti, ki so ob nas in nas imajo radi, nam pogosto ne morejo pomagati, da bi se je rešili; in vendar nam včasih zadošča že to, da bolečino kdo deli z nami, morda brez besed.

To je storil Jezus: približal se je vsakemu človeku, da je vse nosil z nami. Še več, vzel je nase vsako našo bolečino.

Toda Jezus ni dopustil, da bi ga bolečina premagala. Prav tedaj, ko se je zdelo, da doživlja neskončno oddaljenost od Očeta, se mu je popolnoma izročil: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.«  Jezus se je s svojo neskončno bolečino, ceno za naše odrešenje, povezal v vsem z nami in vzel nase našo utrujenost, naše utvare, zablode, neuspehe. Da bi mi večno živeli!

 

Četrtek, 20. 03. 2014

Lepo dobro jutro Vam želim!

Naš Bog je Bog, ki rešuje. Sprejema nas z vsemi našimi razočaranji in porazi. Ljudje, ki so se srečevali z Jezusom, so občutili njegovo rešiteljsko moč. Njegova beseda je ozdravljala. Srečanje z Jezusom je ljudi osvobodilo, jim dalo novih moči za življenje. Koliko dogodkov lahko naštejemo, ki dokazujejo, da je Jezus res tako živel in deloval, kot se glasi njegova izpoved: "Sin človekov ni prišel, da bi svet obsodil, ampak da bi ga rešil. Jezus je dal upanje vsakemu, ki ga je srečal. Iz njega je izhajala moč, ki je reševala.

Mar ni to izziv za naše krščanske skupnosti? Skupnost kot kraj, kjer ljudje čutijo, da jih sprejemajo z vsemi njihovimi vprašanji, neuspehi in temnimi stranmi življenja, kjer lahko svobodno zadihajo. Nismo poklicani, da sodimo, ampak da rešujemo.

Kajti Bog hoče svet rešiti, ne obsoditi!

 

Sreda, 19. 03. 2014

Lepo dobro jutro Vam želim!

Danes praznujemo god sv. Jožefa. Sveto pismo zelo malo pove o svetem Jožefu, nobena njegova beseda ni ohranjena. Domnevamo lahko, da je veliko razmišljal in manj govoril. V današnji poplavi besed nas ravno sveti Jožef spomni, da vse besede malo pomenijo, če niso podprte z zgledom.

Danes smo ljudje zaradi velike naglice življenja pogosto površni, premalo mislimo; zaradi tega so ogrožene marsikatere temeljne lastnosti človekove osebnosti: zvestoba, čut dolžnosti, vestnost, poštenost, skromnost, vernost.

Prav te kreposti pa so bile značilne za svetega Jožefa. Zaradi teh lastnosti mu je Bog zaupal svojega Sina. Te skrite, na zunaj nič kaj opazne kreposti, so ga naredile velikega v božji očeh.

Zato je prav, da več razmišljamo o tem, kaj je tisto, kar nas naredi velikega pred Bogom. Tako kot Jožefa kliče Bog vsakega človeka. Da Bog lahko izpelje svoje načrte, potrebuje ljudi. Sodelovanje z božjimi načrti da tudi našemu življenju resnično težo in vrednoto.

 

Torek, 18. 03. 2014

Lepo dobro jutro Vam želim!

Jezus nas uči, da ima Bog načrt ljubezni z vsakim izmed nas, da nas ljubi, in če verujemo v to ljubezen in mu odgovarjamo s svojo ljubeznijo – bo on vse obrnil v dobro.

Življenje Jezusa mora biti kažipot v našem življenju. Vse, kar prihaja, kar se nam dogaja, kar nas obdaja, in tudi vse tisto, kar nam povzroča trpljenje, moramo prepoznati kot voljo Boga, ki nas ljubi. Tedaj bo vse v življenju imelo smisel, vse bo koristno, tudi tisto, kar se nam v trenutku zdi nerazumljivo in nesmiselno, tudi tisto, zaradi česar smo, kakor Jezus, potopljeni v smrtni strah. Božja volja je način, s katerim nam Bog izraža svojo ljubezen, da bi nam dal polnost svojega življenja. Zadoščalo bo, če bomo znali skupaj z njim s popolnim zaupanjem v Očetovo ljubezen ponavljati: »Ne, kar jaz hočem, ampak kar ti hočeš!“

 

Ponedeljek, 17. 03. 2014

Lepo dobro jutro Vam želim!

V postu nas Cerkev spominja, da je naše življenje pot do velike noči, ko nas Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem uvede v resnično življenje, v srečanje z Bogom. Ta pot pa ni brez težav in preizkušenj, lahko jo primerjamo s hojo skozi puščavo.

Izraelsko ljudstvo je prav v puščavi, na poti v obljubljeno deželo, za trenutek zapustilo svojega Boga in molilo zlato tele.

Tudi Jezusa je v puščavi skušal satan, da bi častil uspešnost in oblast. Toda on je vsako skušnjavo zavrnil in se odločno obrnil k edinemu Dobremu:

»Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!«

Tudi v našem vsakdanjiku ne manjka skušnjav, ki nas skušajo zapeljati. Vabijo nas, da bi iskali svoje veselje in bi se zanašali na učinkovitost, lepoto, zabavo, posest, oblast…

In kadar ne priznavamo in ne častimo Boga, takrat na njegovo mesto neizbežno stopijo drugi “bogovi”. Jezus nas spominja, da polnost našega življenja ni v iskanju teh stvari, ki minejo, ampak v tem, da se odločimo za Boga, iz katerega vse izhaja, in ga priznamo za tistega, kar v resnici je: Naš Bog!

 

Nedelja 16. 03. 2014

Lepo nedeljsko jutro Vam želim!

Spremembe v življenju so lahko dobrodošle. Še posebej tiste, ki nam omogočajo srečne in lepe trenutke. Želimo jih obdržati za dalj časa.

Posebno spremembo so doživeli tudi trije apostoli, ki jih je Jezus povabil na goro. Večkrat so ob Jezusu doživeli čudeže. Tokrat pa posebno presenečenje: ko je Jezus molil, se je njegovo obličje spremenilo, oblačila so sijala belo, prepoznali so dva moža – Mojzesa in Elijo; vse je bilo na mah slovesno in veličastno.

»Učenik, dobro je, da smo tukaj, naredimo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju«, je rekel Peter Jezusu. Hotel je, da bi to čudovito doživetje Jezusovega spremenjenja še nekaj časa trajalo. Ni se zavedal, da je to postaja na poti v Jeruzalem, kjer bo križanje. Doživetje na gori naj bi jim pomagalo, da bi z večjim upanjem šli za Jezusom na Golgoto.

Kot je bilo za apostole spremenjenje začetek skupne poti z Jezusom v Jeruzalem, tako se moramo tudi mi zavedati, da gre naša pot z Jezusom skozi svetlobo in temo. Tudi nas hoče Božja beseda utrditi v prepričanju, da nas Bog spremlja preko trpljenja in smrti v življenje. Evangelij druge postne nedelje pa nam približa resnico, da vstalega Kristusa ni brez križanega.