Petek, 8.4.2016

Ko sem prebiral knjigo pregovorov, so me zelo nagovorili pregovori in misli o kruhu. Nekaj teh misli bi danes rad delil z vami. Pregovori in reki pravijo:

Kruh je modrost, modrost je kruh.

Specite si kruh z zarezanim križem in spoznajte goreč smisel tega znamenja. 

Kruh lahko razumemo kot nagovor, ki nosi v sebi globoko sporočilo ljubezni.

Ko se kruh suši, se guba kot zgarane roke naših očetov, zato suhega kruha ne zavrzite.

Kruh vzhaja in raste, ker nosi v sebi dušo matere zemlje.
Če bi sonce zrušilo kraljestvo kruha, bi razumeli, da nas je nehalo ljubiti.

Danes, ko imamo skoraj vsega preveč, smo včasih premalo spoštljivi do vsakdanjega in prazničnega kruha, ki je za naše življenje zelo važen.

Četrtek, 7.4.2016

Ziljska pesnica Marija Bartoloth, ki piše pesmi v ziljskem narečju, je napisala zelo lepo pesem o tem, kako je treba negovati svoje besede in tudi svoj materni jezik.

Ona piše:

V našo hišo nosim besedice,
čeznje je zrasla trava že.
Rada bi skrbela zanje,
da nam ne ovené.

Besedice, ki so tukaj dóma,
hočem ohrániti.
Cvetó, četudi pride zunaj toča,
na moji mizi z rož'cami.

Važno je, da ne gledamo le na naše telo in na naš duh, temveč tudi na naše besede. Zato skušajmo uporabiti čim več lepih besed in izreči čim več lepih misli.

Sreda, 6.4.2016

Dandanes se vsakdanje življenje odvija vedno bolj hitro. Stresu in pritisku smo izpostavljeni povsod: v službi, v šoli, v jutranjem prometu … Ljudje imajo en termin za drugim, hitijo iz enega kraja do drugega in skušajo z le enim vdihom narediti čim več. Včasih smo kot potapljači, ki preizkušajo, kdo bo z eno sapo zdržal čim dlje. Pri tem pa večina pozabi na čas za oddih. Dandanes postaja največja dragocenost prav čas, ki si ga vzamemo, da se umirimo in oddaljimo od hektičnega vsakdana.

Zato bi bil moj predlog za danes, da si vzamete čas zase in zmolite molitev. Najbolje molitev, ki Vam je najbližja in Vas umiri.

Torek, 5.4.2016

Vsak izmed nas dojema svet drugače. Kakor gleda vsakdo drugače na umetniške slike, gleda tudi vsak človek drugače na svet, ki nas obdaja. Vsak človek gleda s svojimi očmi, sliši s svojimi ušesi, okuša s svojimi usti, tipka in ustvarja s svojimi prsti in gre skozi svet s svojim srcem. Pregovor o kruhu pravi: V mojstrovinah kruhkov ne odloča le spretnost in oblika, temveč veliko bolj s kakšnimi očmi ga gledaš in s kakšno občutljivostjo ga užiješ. Tudi Boga dojema vsak na čisto svoj oseben način, kajti pri molitvi vsak človek občuti nekaj drugega. Kot je vsak človek drugačen, je tudi verovanje vsakega drugačno in osebno. In čeprav vsak drugače dojema Boga, nas vse povezuje vera v skupnega Boga.

Ponedeljek, 4.4.2016

Drage poslušalke in dragi poslušalci!
Ko sem prebiral pesmi Simona Gregorčiča, me je zelo nagovorila pesem SAM. Začne se takole:

Gorje mu, ki v nesreči biva sam,

a srečen ni, kdor srečo uživa sam!

Imaš li, brate, mnogo od nebes,

od bratov ne odvračaj mi očes!

Duh plemeniti sam bo nosil boli,

a sreče užival sam ne bo nikoli.

 

V pesmi Simon Gregorčič poudari, kako je važna skupnost in druženje, da nisi SAM. Deliti lepe dogodivščine in spomine z drugimi je nekaj posebnega in enkratnega, ker s tem lahko tudi osrečiš druge. In tudi ko ti ne gre dobro, je najbolj dragoceno to, če imaš nekoga, ki ti pomaga in stojijo ob strani in odjema skrbi. Zato odprite srca za tiste, ki jih imate radi.

Nedelja, 3.4.2016

Bog je sedmi dan namenil oddihu. Ali so naše nedelje še res prave nedelje za sveto mašo, za družino, za sprehode, za prijatelje, za počitek, za molitev? Kristjani se ob nedeljah spominjamo Jezusovega vstajenja in nedeljska maša je središče nedeljskega praznovanja. Nedelja je tudi dan za družino. Res ni potrebno veliko, dovolj je, da smo zbrani vsi skupaj. Če želimo, da nam bo nedelja res pravi počitek, potem se moramo za to tudi potruditi in jo narediti zares drugačno od preostalih dni. Potruditi se moramo, da nedelja ostane poseben dan in ne postane rutina.