Nedelja, 11.6.2023

Solidarna družba

Pojem, ki se ga zelo redko sliši v medijskem prostoru je: odpovedati se. Kdo si želi nečemu odpovedati? Kdo želi v prihodnosti imeti manj, kot ima sedaj? In kljub temu je tudi v naši deželi vedno več ljudi, ki imajo manj kot so imeli nekoč, ki morajo izhajati z manj denarja, manj udobnosti, ki jim manjka denar za osnovne potrebe. Če pogledamo bolj natančno, bomo morali priznati, da se te spremembe zgodijo že dalj časa in da jih ni mogoče pripisati dogodkom zadnjih let.

Danes se vedno več ljudi in še posebej družine pogosto soočajo z več finančnimi izzivi hkrati, saj inflacija vpliva na skoraj vsa bistvena področja življenja, kot so najemnina, energija, življenjske potrebe. Vse pogosteje ni dovolj denarja za najnujnejše. Številne družine se finančno težje spoprijemajo z vsakdanjim življenjem, saj zaradi naraščajočih stalnih stroškov na koncu meseca ne preostane denarja. Če se na primer pralni stroj pokvari, lahko postane nakup novega veliki izziv. Otroci hodijo v šolo lačni, ker ni denarja za malico. Manjka tudi denarja za šolske izlete in varstvo otrok. Poleg tega so pogosto udarci usode, ki nenadoma nepovratno obrnejo življenje. Našteti primeri so medtem stvarnost tudi v naši deželi.

Spoprijemati se s temo bolj pravične porazdelitve dobrin je ena od osrednjih vprašanj našega časa in to tudi v naši deželi. Navadili smo se na blagostanje zadnjih desetletij. Vedno več ljudi pa ni več deležnih tega blagostanja. Obrniti pogled tudi na te ljudi, je odraz solidarne družbe. Naloga odgovornih v naši deželi pa je, jim omogočati enakopravno sodelovanje v družbenem življenju!

Die Auseinandersetzung mit der Frage einer gerechteren Güterverteilung ist eines der zentralen Themen unserer Zeit, und das auch in unserem Land. Wir haben uns an den Wohlstand der vergangenen Jahrzehnte gewöhnt. Es gibt jedoch immer mehr Menschen, die an diesem Wohlstand nicht mehr teilhaben können. Den Blick auf diese Menschen zu richten ist Zeichen einer solidarischen Gesellschaft. Die Aufgabe der Verantwortlichen in unserem Land ist es, armutsbetroffenen Menschen eine gleichberechtigte Teilhabe am gesellschaftlichen Leben zu ermöglichen!

Ponedeljek, 12.6.2023

Blagri

V današnjem berilu beremo: Ko je Jezus videl množice, je šel na goro in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli, Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili.

V blagrih je strnjen Kristusov nauk. Je osnova njegovega delovanja in učenja med ljudmi. Blagri so učinkovito sredstvo in temelj za solidarno družbo. Spadajo med najbolj znana besedila Kristusovega nauka in so splošno veljavna ne glede na versko pripadnost. So merilo za srečno življenje posameznika kot tudi za mirno sobivanje ljudi nasploh. Govor na gori ob obali Galilejskega jezera nam zarisuje pot k resnični sreči, v blagrih Kristus postavlja kažipote, ki nas usmerjajo. Postavil jih je na začetku svojega javnega delovanja kot temelj, kot neke vrste ustavo ali ‘magno carto’ krščanstva. Papež Frančišek pravi: »Blagri dopolnjujejo zapovedi Stare zaveze, so postava, ki jo daje Jezus. V teh besedah je vsa novost, ki jo je prinesel Kristus, so pot, ki jo Bog ponuja kot odgovor na željo po sreči, ki je človeku prirojena«.

Torek, 13.6.2023

Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni.

Izmed blagrov sem si za današnji dan izbral sledečega: Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Vsak človek ima pravico do hrane in vode in do pravične porazdelitve dobrin na svetu.

Ali bom v naslednjih dneh kaj jedel? Kje lahko dobim živila za svojo družino? Kako naj preprečim, da bi moji otroci stradali? Te misli so grenka resničnost za milijone ljudi. 828 milijonov ljudi, torej vsak deseti človek na svetu, trpi zaradi lakote.

Lakota narašča in za to je več razlogov: posledice pandemije, zvišanje cen in težave z oskrbo zaradi vojne v Ukrajini ter nasilni konflikti. Predvsem pa obstaja en razlog, ki pospešuje lakoto na svetu, to je podnebna kriza in okoljske katastrofe, ki jih prinaša. Suše, poplave, zemeljski plazovi, tornadi in kuge žuželk uničujejo sredstva za preživetje celim slojem prebivalstva – zlasti na globalnem Jugu. Predvsem bogate države proizvajajo največ toplogrednih plinov in s tem poganjajo podnebno krizo. Vendar pa so najrevnejše države na svetu tiste, ki so najbolj prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb. Na globalnem Jugu so učinki še bolj dramatični. V Afriki, na primer, zlasti južno od Sahare, večina prebivalstva živi od kmetijstva. Pridelovanje žita, zelenjave in sadja je tukaj že po naravi težavno in to zaradi dolgih sušnih obdobij. Zaradi podnebne krize so te zdaj daljše, dež pa redkejši. Polja se sušijo. Žetve ni. Tla postanejo nerodovitna. Cene hrane se višajo. Že tako nizke zaloge vode so porabljene. Živina pogine. Zaradi številnih konflikov po svetu je pozornost medijev za te predele sveta zelo omejena.

Sreda, 14.6.2023

Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci.

Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo.

Za današnje razmišljanje sem si izbrak dva blagra, ki zame sodita skupaj: Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. V prvem se tematizira miroljubnost v drugem nasprotje namreč pregajanje.

V Ločah smo leta 2010 ob 65-letnici konca druge svetovne vojne pred vhodom v farno cerkev postavili opomník izpod rok umetnika domačina Valentina Omana. Na umetnini piše: „Vsem žrtvam vojne in nasilja, za strpnost in slogo med narodi.“ Izhodišče za postavitev opomníka je bil spomenik na pokopališču na padle vojake Wehrmahta na katerem so zapisne besede: »Umrli so kot žrtve in pozivajo k miru“. Vprašanje je torej, kaj z milijoni ljudi, ki so bili umorjeni od nečloveškega sistema. In odločali smo se nadgraditi temo in postaviti v središče pozornosti vse žrtve, vojn in nasilja. Vojna je namreč tista, ki izpostavlja slabe lastnosti človeka. Umetnik Oman o svoji umetnini pravi: „Kdaj Homo sapiens sapiensu, modremu, uvidevnemu človeku, ne bo več treba postaviti opomníkov s tem sporočilom? Ali pa bo tudi v prihodnje ostal Ecce homo, trpeči, mučeni človek, kot ga do danes poznamo iz zgodovine na poti od spomenika do spomenika?“

Vprašanja: Kdo sem? Od kod pridem? Kam grem? označujejo časovno dimenzijo sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Podobno je z geslom na Omanovi umetnini. Vsem žrtvam vojne in nasilja misli žrtve druge svetovne vojne, totalitarističnih sistemov, mišljene so žrtve nacionalnega socializma, kot tudi žrtve vojn in nasilja danes. Na orodje miru želi opozoriti drugi del gesla, namreč na strpnost in slogo med narodi, ki sta prav danes potrebni. Preprečiti je treba, da imamo ljudi z drugačno polt, tujce, ljudi, ki govorijo drug jezik ali pripadajo drugi kulturi za nekaj tujega, kar »ne spada k nam«. Spominjanje je potemtakem tudi naloga, ki seže v prihodnost. Omanova umetnina je izraz nove kulture spominjanja, ki ne izključuje ampak povezuje.

Četrtek, 15.6.2023

Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli

Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. Usmiljeneje je človeška vrlina, ki je močno povezana z emapijo, s pogledom na sočloveka in razumevanje njegovega položaja. Ima opraviti s čutom za skupnost. Sleherni človek je del neke skupnosti in v tej skupnosti raste in se razvja. Za usmiljenje je torej potrebna zavest o »MI«, zavest o skupnosti in o potrebnem pogledu na sočloveka. Beseda usmiljenje je v krščanstvu izvorno najtesneje povezana z besedo »božje», torej »božje« usmiljenje. V mnogo verah, predvsem pa v krščanstvu, je usmiljenje eden glavnih božjih atributov. Mnogi krščansko usmerjeni avtorji poudarjajo to božjo krepost in vrednoto kot širši sinonim za ljubezen in sočutje.

Papež Frančišek pravi o usmiljenju: »Cerkev ima poslanstvo, da oznanja Božje usmiljenje, utripajoče srce evangelija, ki mora samo od sebe doseči srce in duha vsakega človeka« (Bula Obličje usmiljenja, 12). Usmiljenje je namreč zadnje in najvišje dejanje, s katerim nam Bog prihaja naproti in ki odpira naše srce upanju, da smo ljubljeni za vedno, ne glede na to, kakšna je naša revščina, ne glede na to, kakšno je naše vedenje. Ljubezen Boga do nas ni abstraktna beseda. Postal je viden in otipljiv v Jezusu Kristusu. Zato mora biti »usmiljena ljubezen kristjanov usmerjena na isto valovno dolžino. Kakor ljubi Oče, tako ljubijo otroci. Kakor je On usmiljen, tako smo poklicani biti usmiljeni tudi mi drug do drugega« (prav tam, 9).

Petek, 16.6.2023

Ps 103,1-2.3-4.6-7.8.10

Odpev: »Gospodova dobrota traja vekomaj.«

Slávi, moja duša, Gospoda,

njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.

Slávi, moja duša, Gospoda,

ne pozabi nobenega njegovega dejanja.

On odpušča vso tvojo krivdo,

ozdravlja vse tvoje bolezni.

On iz jame rešuje tvoje življenje,

te krona z dobroto in usmiljenjem.

Vsa Gospodova dela so pravična,

zatiranim deli pravico.

Mojzesu je dal spoznati svoja pota,

Izraelovim sinovom svoja dela.

Gospod je milostljiv in usmiljen,

počasen za jezo in bogat z dobroto.

Z nami ne ravna po naših grehih,

ne vrača nam po naši krivdi.