Nedelja, 1.5.2022

Lahko bi rekli, da je vstajenjskemu dogodku sledila streznitev vsakdana. Jezusovi učenci so naredili prve izkušnje, kaj pomeni govoriti o vstalemu Kristusu. V današnjem prvem berilu beremo: Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole: »Ali vam nismo zabičali, da ne smete učiti v Jezusovem imenu? Glejte, vi pa ste Jeruzalem napolnili s svojim naukom in hočete nad nas priklicati kri tega človeka!« Apostole so dali pretepsti in jih nato izpustili. V današnjem evangeliju pa beremo, kako se je Jezus prikazal apostolom, ko so ti lovili ribe na Tiberijskem jezeru. Najprej so bili neuspešni. Šele, ko jim je rekel, naj ponovno vržejo mrežo, je bila ta polna rib. Sledita dva prizora, ki spominjata na dogodke velikonočnega tedna: najprej povabi Jezus učence, naj pridejo jesti in jim daje kruh in ribo. Tako kot je to storil pri zadnji večerji, ko jim je prav tako ponudil kruh. Naposled trikrat vpraša Petra, ali ga ljubi, tako da se slednji spominja istega prizora pred vstajenjem. Kljub temu mu Jezus zaupa in pravi: »Hodi za menoj«.

Po samem vstajenju se je za apostole začelo novo obdobje. Sedaj je šlo za to, prepričati ljudi, da bi verjeli v vstalega Kristusa. Tudi sami so bili soočeni s preizkušnjami. Hkrati pa jim je stal ob strani Jezus in jih bodril. Pomembno za slehernega človeka je spoznanje, da ima v času preizkušenj nekoga ob sebi, ki mu zaupa.

Ponedeljek, 2.5.2022

Po vstajenju so apostoli potrebovali trdno vero in zaupanje, da so lahko hodili po poti veselega oznanila. Trdno vero in zaupanje v boljšo prihodnost potrebujejo tudi ljudje, ki so iz najrazličnejšh razlogov prisiljeni, zapustiti domovino. Na milijone ljudi po svetu je na begu. Številni starejši sodeželani se prav ob prizorih ukrajinskih beguncev spominjajo lastne vojne usode in izkušenj, ki so jih naredili v nečloveškem času. Prehitro se pozabi, da so bili tudi naši predniki prisijeni zapustiti domovino, iti s trebuhom z kruhom, ali pa so bili pregnani. Osupljiv je bil prizor priletne Ukrainke, ki je preživela konzentracijsko taborišče in si ni mogla predstavljati, da bo morala še enkrat doživeti vojno in zapustiti dom. Tokrat pride vojni zločinec z vzhoda in razdvaja ne le slovanske narode, temveč tudi ostali svet. Pred nedavnim je pravoslavna Cerkev obhajala veliko noč. Naj bo v tem znamenje upanja, da bo tudi ukrajinskemu narodu spet zasijalo sonce svobode. V tem smislu naj seže ta pravoslavni velikonočni pozdrav prav tja: Khrystos voskres! Voistynu voskres! Kristus je vstal! Zares je vstal!

Torek, 3.5.2022

Dobro jutro! Nahajamo se v tednu molitve za duhovne poklice. Tema stalnica v katoliški Cerkvi, je pomanjkanje duhovnikov. Danes je pastoralno delo po koroških farah možno vzdrževati le s pomočjo duhovnikov iz drugih dežel in celin. Zanimivo, kako se je spremenila slika. Nekoč je Evropa na marsikaterem področju prednjačila in s kolonializacijo podvrgla številne narode. Danes prihajajo k nam duhovniki prav iz teh narodov in kontinentov oznanjati Božjo besedo. Ob vsej tej dobrodošli pomoči, pa se tako ne bo rešilo temeljnega problema, odvračanja Evrope od verskih korenin, ki so jo oblikovale v zadnjih 2000 letih. Veliko se je že pisalo in razpravljalo o tem vprašanju in veliko se še bo pisalo in razpravljalo o tem. Čim bolj teoretične bodo razprave, tem manj bo vidnih rezultatov. Potrebni bodo konkretni koraki, ki bodo vodili do ljudi. Potrebno bo izreči vabilo ljudem, da spet pristopijo k cerkveni skupnosti. In potrebno bo povabiti laike, da se aktivno vključijo. Ob tem pa bo potrebno odkrito in resno spoprijemanje z zgodovinskimi ranami Cerkve in bolečimi aktualnimi vprašanji, ki so nemalokrat povezana s človekovim dostojanstvom, ki bi ga prav Cerkev in njena skupost morali ščititi.

Sreda, 4.5.2022

Današnji psalm se glasi:

Pojte Bogu vse dežele,

pojte slavo njegovemu imenu,

nad vse ga vedno hvalite!

Recite Bogu: kako čudovita so tvoja dela!

Vsa zemlja naj se ti klanja in naj ti prepeva,

naj tvoje ime opeva.

Pridite in poglejte Božja dela:

čudovite reči je storil za človeške otroke!

Morje je spremenil v suho zemljo,

peš so prekoračili reko: zato se veselimo!

S svojo močjo gospoduje na veke,

njegove oči gledajo na narode.

Četrtek, 5.5.2022

Živimo v času, ki je poln izzivov. V zadnjih dveh letih se je naše življenje občutno spremnilo. Socialno, gospodarsko in siceršnje življenje je slej ko prej izpostavljeno raznoraznim pritiskom. Posebej to občutijo ljudje, ki so že sicer živeli skromno, bili odvisni od pomoči drugih ali osamljeni. Vojna v Ukrajini je posledično prispevala k temu, da se je življenje znatno podražilo in da se vedno več ljudi znajde v položaju, v katerem si sami ne morejo več pomagati. Potrebno bo novo uzaveščanje odgovornosti drug do drugega. Socialna mreža, ki je tkivo družbe, se je v zadnjih letih in desetletjih zrahljala. Kljub vsem spremembam pa je treba z zaupanjem obrniti pogled v prihodnost. Majnik pa nudi za to dobro priložnost, saj je mesec, v katerm se narava prebuja in poganja novo življenje. Je torej mesec, ki ga zaznamuje pozitivno vzdušje in je vperjeno v prihodnost. Ali pa kakor pojemo v eni izmed naših pesmi: Nova pomlad zelena nov bo cvet pognala.

Petek, 6.6.2022

V današnjem prvem berilu beremo znamenito zgodbo o spreobrnjenju Savla v Pavla. Tako piše: »Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba; padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; toda vstani, pojdi v mesto in povedali ti bodo, kaj ti je treba storiti.« To spreobrnjenje je mladi Cerkvi odprlo vrata v svet. S Pavlom je med apostole prišel ne le učen mož, ki je pisal v grščini, ampak tudi človek, ki je širil novo vero med pogane in v svet. Pavel je bil doma iz Tarza v današnji Turčiji. Odraščal je v treh svetovih v judovstvu s starogrško kulturo sredozemlja in v okviru administrative oblasti rimskega cesarstva. Bil je rimski državljan, kar je bil tudi razlog, da ni bil križan, ampak obglavljen. Dejstvo, da je katoliška Cerkev danes svetovna Cerkev, za to ima zasluge posebej Pavel. Avtorstvo štirinajstih od sedemindvajsetih novozaveznih knjig je pripisanih Pavlu. Približno polovica Apostolskih del govori o Pavlovem življenju in delu. Danes so njegova pisma globoko zakoreninjena v teologiji rimskokatoliške in evangeličanskih Cerkva na Zahodu, prav tako pa v pravoslavni Cerkvi na Vzhodu. Z dogodkom v Damasku se torej mlada Cerkev postavi na širši fundament.