Cvetna nedelja, 28.3.2021

Hozana, hozana!

Med klici »Hozana, hozana!« in klici »Križaj ga!« je le nekaj dni. Velikonočni teden pripoveduje strnjeno zgodbo Boga in človeka Jezusa Kristusa, ki je hkrati zgodba slehernega človeka. Kdor ne pozna časovne bližine med trenutkom veselja ali uspeha in naposled trenutkom žalosti, potrtosti in razočaranja. Bolečin in stiske se ljudje običajno želimo izmikati. Neprijetne izkušnje nam delajo preglavice, lahko začnemo dvomiti v samega sebe. Hkrati pa vemo, da nam težke izkušnje lahko pomagajo pri zorenju in razvoju lastne osebnosti. Ni naključje, da se je v našem vsakdanjem življenju udomačil izrek »naj gre ta kelih mimo mene«, ki se navezuje prav na dogajanje velikonočnega tedna.
Živimo v času, v katerem si ljudje želimo biti uspešni, želimo si pozornosti drugih. Še posebej zvezdniki in zvezdnice so izpostavljeni pritisku, da morajo biti vedno znova uspešni: pevci/pevke, ki morajo ustvarjati nove še boljše pesmi, da so še naprej prisotni na lestvici najbolj priljubljenih pesmi; filmski igralci in igralke, ki morajo po vsakem filmu ustvarjati še bolj uspešnega. Velikonočni teden je priložnost stopiti iz žarometrov vsakdanjega življenja, v tišini iskati samega sebe in si nabrati novih

Ponedeljek, 29.3.2021

Pričakovanje

Za nami je cvetna nedelja, slovesni sprejem Jezusa v Jeruzalemu. Lahko si mislimo, da se učenci počutijo kot v nebesih. Kaže, da je vse tisto, kar so doživljali na skupni poti z Jezusom, padlo na rodovitna tla. Ljudje so Jezusa sprejeli, od sedaj naprej bo vse drugače. Jezus bo Judje rešil izpod rimsekga jarma, obeta se sijajna prihodnost. Take in podobne misli, so dajale učencem pogum in moč. Da, drži, od sedaj je bilo vse drugače. Vendar ne tako kot so si to zamislili učenci. Cvetna nedelja ni konec uspešne poti s suverenim kraljem na prestolu, ampak je začetek prenove, ki učence še čaka in ki ni rezultat uspešnega vladanja marveč preizkušenj, blečin in strahu. Nekaj novega lahko pričakujemo z veseljem ali v strahu. Prenova nam lahko dela preglavice, ker ne vemo, kam nas bo nova pot ali sveža odločitev peljala. V taken položaju nam pomaga zaupanje, ki ga v naslednjih dneh pri učencih pogrešamo. Verjetno so Jezusa in njegov nauk še premalo raumeli in se oklepali lastnih želja. Tudi velikonočno jutro jim ni vrnilo zaupanja v Mesijo. Šele binkoštni dogodek, prisotnost Kristusa med njimi, je skrbela za preobrat. Zaupanje v Kristusa, pogum in moč so se jim vrnili, bili so pripravljeni na novo nalogo, na oznanjevanje Božje besede.

Torek, 30.3.2021

Presenečenje in razočaraje

V današnjem berilu beremo Jezusove besede: »Resnično, resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se gledali med seboj, ker si niso mogli misliti, o kom govori. Veliko je bilo presenečenje in razočaranje med učenci, ko jim je Jezus rekel, da ga bo eden izmed njih izdal. Kako je to možno, ali niso vedno združeno hodili za njim, poslušali njegove nauke, videli, kaj vse je storil in kako je učil Novo zavezo? Sedaj pa naj bi Jezusa prav nekdo izmed njih izdal. Tega niso mogli verjeti. Ta misel jim je bila tuja. Kljub temu so se morali z njo soočati. Čeprav je kazalo, da bo z Jezusom vse novo, pa so se morali spoprijazniti z dejstvom, da se mora novi nauk širiti v vsakem posamezniku in da je prav od posameznika odvisno, ali bo novi nauk padel na rodovitna tla. Odločitev za ali proti Jezusovemu nauku pa je svobodna in pravtako odvisna od posameznika. Razočaranje nad samim seboj ali drugi osebi je izkušnja, ki človeku ni tuja. Nedoslednost, spremenjene okoliščine, strah, pritisk, ki se mu želimo izogniti ... razlogi, zakaj razočaramo sebe in druge, so številni. Sleherno razočaranje je kot križišče, na katerem se moramo odločati, kako naprej. Kakšen bo moj odnos do samega sebe ali druge osebe po tem, ko sem spoznal novo plat samega sebe ali drugega človeka? Odgovor na to vprašanje pa bo izdal, kako razmemo sporočilo velike noči.

Sreda, 31.3.2021

O sramotenju in hvali

Današnji psalm nazorno opisuje položaj, v katerem se nahaja Jezus v teh dneh:

Zakaj zaradi tebe prenašam sramotenje,

obraz mi pokriva zasramovanje.

Tujec sem postal svojim bratom,

neznanec sinovom svoje matere.

Zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva,

sramotenja tvojih sramotilcev so padla name.

Sramotenje mi je strlo srce, da sem neozdravljiv;

pričakoval sem sočutja, a ga ni bilo,

tolažnikov, a jih nisem našel.

V hrano so mi dali strupa,

za mojo žejo so me napajali s kisom.

Hvalil bom Božje ime s pesmijo,

poveličeval ga bom z zahvalo.

Ponižni vidijo, veselijo se;

vi, ki iščete Boga, naj oživi vaše srce.

Zakaj Gospod posluša uboge,

svojih jetnikov ne zaničuje.

Velikonočni četrtek, 1.4.2021

Dajati samega sebe

Med cvetno nedeljo in velikonočnim petkom izstopa velikonoči četrtek. Za kratek čas prevladuje slovesno vzdušje. Pri maši se zapoje »glorija«. V središču pozornosti tega dneva je liturgija, ki je simbol bližine Boga do človeka in razdajanja, namreč razdanjanja samega sebe za druge. Pri zadnji večerji gre za umeščanje nečesa novega in to sredi pričakovanja bolečin in smrti. Na tem mestu je Kristus sam udejanil nauk, o katerem je govoril, ko je učil apostole, namreč, da ni večje ljubezni, kot je ta, da daješ življenje za drugega. Stem je Kristus postal verodostojen, ker je sam dosledno izvajal nauk. Zanimivo, da je pojem »biti verodostojen« sestavljen in pojmov »vera« in »biti dostojen«. Kristus si pridobi zaupanje, njemu verjamemo, ker je ravnal dostojno, torej po pravilih, ki ih je sam postavil. Verjetno je v tem primeru človeku naložil prevelik nahrbtnik. Jasno je, da človek ne more vaskič in vedno iti do skrajnosti. Mogoče pa niti ne gre le za skrajna dejanja, ampak bolj za to, da dajemo ujemanju besed in dejanj mesto tudi v našem vsakdanjem življenju?

Velikonočni petek, 2.4.2021

Križaj ga!

Palmove in oljčne vejice cvetne nedelje še niso strohnele, klici Jezusovih privržencev »Hozana, hozana!« še odmevajo. Že se Jezusovi učenci boječe skrivajo na Oljski gori in Simon Peter je zatajil Mesijo. Klici »Križaj ga!« naznanjajo sramotno smrt na kzižu. Jezusovo življenje je takorekoč čez noč dobilo čisto drugačen naboj. Ostal je sam. Celo svojemu Očetu je potožil, zakaj ga je zapustil. Prav v današnjem času so številni ljudje osamljeni, so brez življenjske perspektive. Starejši ljudje, ki si želijo več stika z drugimi ljudmi ali morejo celo osamljeni umreti. Stari starši, ki si želijo več srečanj s svojimi vnuki in starši, ki bi se spet radi iz oči v oči pogovarjali s svojimi otroki. V času bolečin in stiske se velikokrat počutimo sami. Jezus nam na veliki petek želi povedati, da se ni treba bati samote, da lahko zaupamo v Njega, ki je z Očetom vedno na strani človeka. Gre za sposobnost, imeti zaupanje in upanje, in to kljub težkemu ali celo neizhodnem položaju. Prav to sposobnost ima človek tudi v času največje stiske, tako, da lahko verjame v rešitev, verjame v pomoč in tudi v samega sebe. Veliki petek je prispodoba za to, da je prav v trenutku največje teme okoli nas in v nas skrit tudi že kal zarje velikonočnega jutra, luči, novega začetka in novega živjenja! Na obzorju je že ALELUJA!