Nedelja, 06. oktober 2019

Z današnjim dnevom se začne dogodek v katoliški Cerkvi, ki je poseben, in bo mogoče dal katoliški cerkvi to ali ono novo smer.

V Rimu se pričenja sinoda z naslovom »Amazonija, Nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo«. Od danes naprej do 27. oktobra se sreča okoli 300 katoliških voditeljev, predvsem iz devetih južnoameriških držav. Obravnavali bodo teme kot so to pravice staroselcev, pravice do zemlje, migracija, korupcija, misijonska prizadevanja Cerkve na tem območju ali trajnostni razvoj.

Brazilski kardinal in generalrelator amazonske sinode Claudio Hummes je dejal, da je cilj tega srečanja »najti nove poti za rešitev Amazonije, prebivalcev Amazonije ter celega planeta«.

Pri sinodi bo šlo predvsem za to, kako najti nove poti misijonov v cerkvi, kajti teme te sinode imajo direkten stik tudi z nami. Dosti groženj ljudem in naravi tam ima opraviti z našim načinom življenja in proizvodnje, z našo porabo in gospodarskim sistemom.

Papež Frančišek je nedavno opozoril, da sinoda ni nikakršen parlament in da se na njej ne sklepa kompromisov, pač pa išče Božja volja. Če bo le ta po amazonski sinodi glede nekaterih tem drugačna kot smo bili navajeni ali kot so naši predsodki, bo uspešna, tako za Cerkev kot za celotno človeštvo.

Ponedeljek, 07. oktober 2019

Danes bi z Vami rada delila par misli po meditaciji, ki jo je pripravil Luka Biščak za izreden misijonski mesec oktober 2019.

Oznanjevanje Božje besede je edina naloga Cerkve.

Edino smiselno vprašanje, ki se nam pri tem poraja je: »Kako to počnemo mi?«. Je naša vera živa, navzven odprta, ali pa skrbimo zgolj za ohranjanje že obstoječega, in prepričujemo že »prepričane«? Cerkev namreč pri nas in v Evropi izgublja ugled in prepričevalno moč. Starejši sicer še obiskujejo Cerkev, mladi – naša prihodnost – pa se od Cerkve vse bolj oddaljujejo. Cerkev se mora s temi velikimi izzivi soočiti. Slednjih se vsi zavedamo in zagotovo ob tem nismo ravnodušni, saj imamo Cerkev radi in nam za njeno prihodnost ni vseeno.

Na prvi pogled se mogoče zdi, da odgovorov na nove izzive nimamo. Obnavljanje vzorcev reševanja izzivov iz preteklosti ne obrodi večjih sadov.

Misijonska dejavnost je tista, ki edina omogoča rast in obstoj Cerkve, saj predstavlja neko gibanje, dejavnost, aktivnost. Nekaj, kar živi, poživlja in ohranja mladostno energijo in zanos.

A misijonarji –v širšem pomenu besede – smo prav vsi krščeni. V tem kontekstu je tudi geslo izrednega meseca oktobra 2019, ki se glasi: »Krščeni in poslani« zelo razumljivo.

In tako nas papež Frančišek spodbuja, da prihajajočih izzivov ne rešujmo z vzorci iz preteklosti. Ne bojmo se novosti. Kajti v knjigi Razodetja namreč piše: »... Glej, vse delam novo ...«(Raz 21, 5). In to novo bo dobro.

Torek, 08. oktober 2019

»Ti si poslanstvo« - S temi besedami papeža Frančiška Vas danes prav lepo pozdravljam.

On spodbuja vsako krščeno kristjanko in vsakega krščenega kristjana sprejeti poslanstvo, iti ven in deliti vero z ljudmi. »Vsakdo je poslanstvo«, pravi papež Frančišek v svojem pismu »Evangelii gaudium«. Zanj pomeni biti poslanstvo med drugim, da se ne vzamemo sami preveč važni, se srečati z ljudmi na enakopravni podlagi, se ukvarjati z nekom, četudi mi morda ni simpatičen.

To se sliši morda precej zahtevno. Kako sem jaz lahko dan za dnem poslanstvo? A mi to morda ni preveč? Mislim, da se velikokrat sploh ne zavedamo tega, da smo dan za dnem sami poslanstvo. Prepričana sem, da vsak od nas »gori« za eno stvar, za nekaj njej ali njemu važnega.

Povabim Vas, drage poslušalke in dragi poslušalci, da si danes enkrat zavestno stavite vprašanje: «Kje sem jaz poslanstvo? Za kaj gorim?« Če bi slišali odgovore na to vprašanje, bi se prikazala raznolikost nas vseh kristjanov, ki živimo tukaj na Koroškem. Kakšna raznolikost bi šele bila, če bi slišali odgovore s celega sveta? Mislim, da je ta naša raznolikost velik biser, ki ga je treba ceniti – kajti, kot papež Frančišek pravi: »Vsakdo je poslanstvo!« In vsakdo živi to svoje poslanstvo na svoj čisto poseben način.

Sreda, 09. oktober 2019

Danes bi rada z vami delila pogled na misijone, ki ga je zaznamoval Dom Helder Camara, brazilski škof, ki se je v svojem delovanju v Braziliji vedno močno zavzemal za človekove pravice.

Misijoni – Poslanstvo

Poslanstvo pomeni odpraviti se,

se podati na pot,

pustiti vse za seboj,

razbiti skorjo sebičnosti, ki nas zaklene v naš Jaz.

Poslanstvo pomeni,

da se nehamo vrteti sami okoli sebe, kot da bi bili mi središče sveta in življenja.

Poslanstvo pomeni,

da se ne vključimo v probleme majhnega sveta, kateremu pripadamo.

Človeštvo je veliko večje.

Poslanstvo pomeni se vedno odpravljati, vendar ne zbiranje kilometrov.

Poslanstvo pomeni predvsem se odpirati za druge kot brat ali sestra, njihovo iskanje in srečanje z njimi.

In če je potrebno, da prekoračimo morja in poletimo skozi zrak, da jih najdemo in jih ljubimo, potem je poslanstvo odpravljanje do meja sveta.

Dom Helder Camara

Četrtek, 10. oktober 2019

Dobro jutro. Tudi danes sem pripravila misli na temo misijon, ker se že drugi teden nahajamo v izrednem misijonskem mesecu.

Misijon je dialog – ta stavek že poudarja važnost pogovora, poslušanja, biti v stiku z drugimi. Ne gre za to, da eden prevzame mnenje, ali celo vero, drugega. Moramo si vzeti čas, prisluhniti, se ukvarjati z drugim, zaznavati težave drugih.

Toda kako nam uspe dialog? Če samo pomislimo, kako težavno je včasih, da se v enakovrednem dialogu srečamo tukaj pri nas med seboj. Kako naj potem šele uspe dialog med ljudmi iz različnih kultur, različnih kontinentov, različnih ver?

Mislim, da je pri tem najvažnejše, da smo odprti - odprti za novo, za nam še nepoznano, da smo zanimani. Če pomislimo na otroke, s katero radovednostjo raziskujejo svet in se pri tem učijo. Želim nam vsem, da si ohranimo to radovednost, da gremo z odprtimi očmi in predvsem odprtim srcem skozi svet. Če nam to uspe, bomo tudi uspešni v dialogu z drugimi.

Spoznati druge kulture, druge vere, druga mnenja nas obogati. Podajmo se v dialog.

Petek, 11. oktober 2019

Teden, ki sem ga smela oblikovati z mojimi misli na temo »misijon« oziroma »poslanstvo«, bi rada zaključila z molitvijo Klare Wagner.

Gospod, sem na poti

Gospod,

sem na poti

- z drugimi

rada bi jim dovolila, da gredo z mano

- ampak sama imam težave, vprašanja, skrbi

in pogosto ne vem, kako gre moja pot naprej

rada bi jih pustila živeti z mano

- pa se počutim preobremenjeno

rada bi slišala vprašanja drugih

- pa pogosto slišim samo svoje

rada bi dala drugim pogum in upanje

- pa čutim sama strah v sebi

nočem jih pustiti za seboj

- pa se vlečem sama

rada bi povedala drugim, da si Ti pot in življenje

- pa sama lahko samo uganem

rada bi…

rada bi…

In kljub temu Gospod, bi rada šla po poti,

ki gre k ljudem.

To bo pot z nazadovanji, razočaranji in ovinki,

bo pa tudi pot radosti in novih izkušenj.

Rada bi šla po poti k ljudem,

ker se s tem lahko spremeni za druge svet.

Rada bi šla to pot,

ker si TI šel to pot k nam ljudem,

ker si TI postal eden od nas.

ker s tem vemo, da je pot smiselna in ima cilj,

ker na tej poti morda srečamo tudi tebe.

Klara Wagner