Petek, 5.10.2012

Na začetku Frančiškove nove poti, ga je lastni oče zelo preklinjal in zmerjal. Oče se je jezil nad Frančiškom, ker je izbral življenje berača. Oče je njegov način življenja razumel kot sramotenje lastnega dobrega imena in ugleda ter načrta, ki ga je imel s Frančiškom.
Frančišek se je zavedal, kako negativne posledice imajo kletve in zmerjanja nad človekom, posebno povzročene od staršev.
Čutil je, da potrebuje varstvo in blagoslov, ki ga bo varoval pred hudobijo in zlom. Zato je vselej in povsod, ko je beračil, se srečeval z ljudmi, hodil z brati po naravi ali ulici, blagoslavljal. Blagoslavljal je tudi svoje brate, ker jim je s tem zagotovil varstvo in jim želel dobro. Lastnoročno je Frančišek napisal blagoslov, ki ga tudi imenujemo Frančiškov blagoslov. Namenil ga je bratu Leonu. Njegova močna želja je bila, da bi povsod, kjer se bodo bratje nahajali, delili blagoslov; to pomeni: polaganje božjega imena na to, kar blagoslavljaš.

Blagoslovi naj te Gospod in te varuje.
Pokaže naj ti svoj obraz in se te usmili.
Obrne naj svoje obličje k tebi in ti da mir.
Gospod naj te blagoslovi, brat – sestra

Četrtek, 4.10.2012

Frančišek je svetnik miru.
Ker se je Frančišek zavedal, kako je mir pomemben za odrešenje, je v svojih spisih pogosto opominjal svoje brate, naj bodo nosilci miru. To je mesijanski shalom, življenje v prijateljstvu in združitvi z Bogom. Od Frančiška imamo lepo navdihnjeno molitev za mir. To je njegova življenjska molitev, ki je za Frančiška postalo življenjsko vodilo.

Gospod, napravi me za orodje tvojega miru,
da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašal ljubezen,
kjer je krivica, duha odpuščanja,
kjer je nesloga, slogo,
kjer je zmota, resnico
kjer je dvom, zaupanje,
kjer je obup, upanje,
kjer je tema, svetlobo,
kjer je žalost, veselje.
Gospod, naj si manj prizadevam, da bi bil potolažen, kot da tolažim,
da bi me razumeli, kot da razumem,
da bi me ljubili, kot da ljubim. Amen.

Sreda, 3.10.2012

Frančišek se je odločil za preprosto življenje in se je imel tudi za preprosteža, ubožca. To je svetnik brez učene teologije.
Sam pravi, da mu nihče ni povedal, kaj mora storiti in kako mora živeti; ni poznal poti, in ni vedel, kam vodi.
Odpiral je sveto pismo, bral, premišljeval, molil.
In sam Najvišji mu je razodel, da mora živeti po vzoru svetega evangelija.
Z branjem božje besede je spoznaval Boga in se od njega naučil vso modrost. Vse, kar se ga je dotaknilo se je močno vtisnilo v njegovo srce. Spoznal pa je tudi, da brez ljubezni in srca ne more ničesar storiti.
Frančišek je Gospoda vedno znova spraševal, kaj naj stori.
Gospodov odgovor pa je bil, da naj živi božjo besedo z zgledom in pričevanjem.

Frančišek, slišal si besedo, jo razumel, sprejel in ji sledil.
Tako preprosto je bilo to zate.
Jaz pa poslušam Božjo besedo, pogosto je ne slišim, le včasih jo razumem, težko jo sprejmem in še težje sledim.
Gospod opogumi me.

Torek, 2.10.2012

V evangeliju po Marku beremo, kako je Jezus ozdravil gobavca z dotikom. Površno gledano je to eno izmed mnogih Jezusovih čudežev ozdravljenja. Na globlji ravni pa so bili gobavci neozdravljivi bolniki, ki se jih je družba zaradi nalezljivosti izogibala; Jezus pa se jim približa.
Tudi Frančišek se je nekega dne blizu Assisija srečal z gobavcem. Ti ljudje so se mu gnusili in se jih je vedno izogibal. V tem srečanju pa se je pripravil do tega, da je gobavcu poljubil roko, Frančišek pa je od gobavca prejel poljub miru.
Srečanje z gobavcem je Frančiškovo gledanje na stvarnost močno preoblikovalo. Spoznal je, da je vsak človek vreden spoštovanja.
Človek se ne želi srečati z gobavcem, ker je grd, ker smrdi, ker vidi trpljenje in smrt.

Vendar nosi vsak človek v sebi gobavca, ki se ga boji, pred katerim beži, ki ga najraje taji; človek pred tem gobavcem ne more bežati, ne pred ranami, ne smradom, ne prošnji za pomoč, ne pred iztegnjenimi in ranjenimi rokami.
In nekega dne človek zbere dovolj poguma in mu ponudi roko-
gobavcu, ki je v njem – in v tistem trenutku sta očiščena oba.

Ponedeljek, 1.10.2012

Po spreobrnjenju je Frančišek po korakih prihajal na poti vere do Boga.
Tako se je zgodilo, da je nekega dne zašel k porušeni cerkvici  Svetega Damijana.
Vstopil je v porušeno cerkev, pokleknil  in molil. Med molitvijo je Frančišek zagledal velik bizantinski križ in zaslišal glas:
»Frančišek, pojdi in popravi mojo hišo, saj vidiš, da se podira.«
Pri tem osebnem srečanju s Križanim je Frančišek doživel Boga v nežnem in usmiljenem pogledu.
Prizadet (nagovorjen) od Križanega, ki visi na križu, je spoznal, da njegovo življenje brez Njega nima smisla.
Ves predan se v molitvi izroči Bogu:
O vzvišeni in veličastni Bog,
razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen,
globoko ponižnost, razumnost in spoznanje,
da se bom držal tvojih zapovedi.
Tako je Frančišek sledil božjemu glasu in načrtu, katerega je Bog zanj pripravil.

Za vsakega, ki je poklican na ta svet, v to življenje, ima Bog pripravljeno pot, pripravljen načrt, kateremu se lahko svobodno odzovemo in izvršimo. Lahko ga pa tudi zavrnemo.

Nedelja, 30.9.2012

Frančišek je odraščal v bogati družini, kjer je bilo vsega v izobilju. Sam je trošil denar za veselice. Bil je pravi veseljak in trubadur.
Kot vsak drugi mladenič v Assisiju je imel sanje in velike želje. Želel je postati vitez, zmagoslaven v bitkah, si pridobiti ugled, bogastvo, slavo, dobro ime.
Prišla je vojna. Frančišek, navdušen mladenič, je v upanju, da bodo dosegli zmago, prijel za orožje in šel v vojsko.
Z mnogimi drugimi vojaki je bil ujet in zaprt v ječo. Iz ujetništva ga je odkupil oče. Domov je prišel bolan, ranjen, izčrpan in brez moči.
Po dobri oskrbi svoje matere je Frančišek počasi okreval in ozdravel.
Ob tem porazu, razočaranju in porušenih sanjah je spoznal, da vojska, nasilje in prepir niso poti do zmage in slave; in tudi ničesar ne rešijo.
V njegovem srcu se je začel preobrat.
Šel je v svoj notranji grad srca. Začel se je bojevati z lastnimi slabostmi, ki so se nahajale globoko v njegovem lastnem gradu srca.
Obrnil je svoje življenje k Jezusu, da bi mu pomagal očistiti srce slabih nagnjenj in ga odrešiti.

Gospod, odpri mi oči, da bi gledal drugače,
kot sem gledal do sedaj.
Naj vidim, česar velikokrat ne vidim in česar ne želim videti.
Spremeni mojo temo v luč, ki razsvetljuje svari.
Pomagaj mi gledati vse tisto, kar je nevidno in je Tvoje.