Nedelja, 20. september 2020

V Sloveniji že poteka pripravo na Slomškovo nedeljo, posebej v mariborski nadškofiji, kjer je Pastoralna služba pripravila razmišljanja za vse nedelje v septembru.

Apostol Pavel nas v današnjem 2. berilu spodbuja k vztrajanju v enem duhu in opominja: »Da le živíte tako, kakor je vredno Kristusovega evangelija! Tako bom, bodisi da pridem in vas vidim, bodisi da me ne bo pri vas, slišal o vašem vedênju, kako stojite trdnó v enem duhu in kako se enodušno bojujete za vero evangelija.«

V tem imamo tudi lepi zgled svetnika, bl. Antona Martina Slomška, o katerem p. Branko Cestnik takole razmišlja:

»Antona Martin Slomšek je odraščal na slovenskem podeželju. Doma so bili kmetje in kmečko življenje je poznal do obisti. Ravno njegovo kmečko poreklo je razlog, da je kljub izobraženosti in službovanju na visokih položajih v družbi in v Cerkvi v svojih delih in nastopih ohranjal ljudskost, pristopnost, preprost jezik z močnimi prispodobami iz narave. Zagotovo je Slomšek slovensko podeželje zelo dobro poznal tudi z družbenega in socialnega vidika. Vedel je, kako deluje kmetija, kako soseščina, kako vas. Poznal je slovensko prepirljivost, vedel je, kako razdiralna sta sebičnost in pohlep. Zato ne čudi, da med njegovimi izreki najdemo naslednjega: Sloga jači – nesloga tlači. V sodobni slovenščini bi se ta rek lahko glasil: Sloga nas krepi – nesloga nas hromi. Ni dvoma, da sloga krepi skupnost – bodisi da pod skupnost razumemo družino, soseščino, vaško skupnost bodisi narod, državo, škofijo. V naravi človeka kot družbenega bitja je, da išče slogo in se izraža solidarno. Sloga in solidarnost nista umetno pridani moralni kategoriji, temveč izhajata iz človekove globine. Glede sloge ne smemo biti črnogledi. Moramo pa biti previdni! Razdor in nesloga sta vedno nekje za vogalom. Ni zaman, da po grško hudiču pravimo diàbolos; iz grških besed dia (vmes, počez) in ballo (vržem, vstavim). To je, hudič je tisti, ki »vmes«, se pravi, med nas, postavlja usodne prepreke in zidove nerazumevanja, predsodkov, podcenjevanja, da bi s časom dosegel stanje trajne delitve in sovraštva. Primer je zadnja pandemija. Slovenci smo pokazali zavidljivo složnost in se vzorno držali ukrepov zoper koronavirus. A na koncu smo namesto praznovanja sloge dočakal žalostni festival politične nesloge. Slomškovo vodilo sloga jači – nesloga tlači je izrazito krščansko vodilo. Sloga, edinost nista le občečloveški vrlini, temveč sta predvsem Kristusov dar človeštvu. Človeška vrlina je nepopolna, Kristusov dar sloge in edinosti pa je popoln in dokončen. Kot piše Pavel Efežanom: »Kajti on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo. V svojem mesu je odpravil postavo zapovedi v predpisih, da bi v sebi iz dveh ustvaril enega, novega človeka.«

Iz knjižice za pripravo na Slomškovo nedeljo, 2020, Pastoralna služba Maribor, mag. Branko Cestnik.

Ponedeljek, 21. september 2020

Vsakoletna priprava na Slomškovo nedeljo, ki jo bodo letos v Sloveniji obhajali na Bizeljskem želi vsakič v nas prebuditi in poglobiti določen vidik Slomškove osebnosti, ne da bi jo posnemali, ampak jo na svoj način zaživeli v novih okoliščinah ter še bolj razžarili našo željo po njegovi kanonizaciji ter zato poglobili in pomnožili molitev zanjo. Duhovne misli tega tedna so povzete po knjižici, ki jo je Pastoralna služba Maribor izdala za pripravo na Slomškovo nedeljo. Danes prisluhnimo delu uvoda, ki ga je pripravil dr. Marjan Turnšek. Zgodovinsko dejstvo je, da je Slomšek živel v večnarodnostni avstrijski monarhiji, torej v nekakšni »združeni srednji Evropi« in to v zelo razgibanem času. Kot je bilo v 19. stol. življenje kipeče na kulturnem področju, tako so se dogajale velike spremembe na gospodarskem, socialnem in političnem področju: industrializacija, železnica, pohod delavstva in vedno večje težnje po demokratičnosti v družbi ter po pridobivanju političnih svoboščin. Vse bolj so se razvijale liberalne in revolucionarne ideje, še posebej med delavskim slojem, ki ga zajame hitro razkristjanjevanje in verska brezbrižnost. V Avstriji se je vse zgostilo okoli revolucionarnega leta 1848, ko se delavcem pridružijo tudi kmetje, mnogi manjšinski narodi v monarhiji pa pričnejo živeti »pomlad narodov«. Slomšek je bil škof na slovensko-avstrijskem narodnem področju. Čeprav je bil sam zaveden Slovenec, je kot škof deloval po jasnem načelu, da je pred Bogom vsak narod in vsako ljudstvo enakovredno in ima iste pravice in dolžnosti. Kot prvo pravico vsakega naroda je priznaval versko pravico do oznanila evangelija v materinem jeziku. Zato je bilo njegovo najbolj osnovno geslo: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike!« A to ni enostransko zagovarjal samo za Slovence, ampak tudi za nemško govoreče in seveda vse druge narode in je to načelo razumel kot temelj mirnega in kulturnega sobivanja med različno govorečimi narodi znotraj istih političnih okvirov. Ali ni v mnogočem veliko sorodnosti med Slomškovim in našim časom, zato nas more v marsičem biti v spodbudo. »Blaženi Anton Martin Slomšek je izjemno svetla osebnost v zgodovini Slovencev. Med najodličnejšimi dobrinami njegove zapuščine je spoštovanje do večnih vrednot, ki veljajo celo širše kot vrednote krščanstva, saj so bolj ali manj univerzalne. Že dolgo ni bilo med Slovenci časa, ko bi bile te vrednote potrebnejše, ko bi bilo bolj nujno, da jih ponovno vzamemo kot vodilo pri naših izbirah in odločitvah. Slomšek je bolj kot današnji Slovenci razumel pomen moralnih vrednot za blaginjo naroda.« S temi besedami je zdaj že pokojni takratni predsednik SAZU dr. Jože Trontelj pričel sloveni nagovor ob 150-letnici Slomškove smrti v letu 2012 in označil še vedno aktualnost bl. Slomška zlasti v širšem družbenem okolju.

Iz Uvoda v knjižico za pripravo na Slomškovo nedeljo, 2020, Pastoralna služba Maribor, dr. Marjan Turnšek.

Torek, 22.september 2020

Dr. Marjan Turnšek v Uvodu v knjižico za pripravo na Slomškovo nedeljo, 27. septembra 2020 našteje še nekaj njegovih aktualnosti za sedanji trenutek naše domovine in Evrope tudi iz sledečih namigov:

- spregledal je nevarnost novonastajajoče miselnosti, ki iz političnih odnosov tudi med narodi in državami želi radikalno relativistično izključiti pojem dobrega, oziroma dobro določati na osnovi političnih kriterijev (večinski narod ali parlamentarna večina)

- poudarjal je: resnično in dobro je pred političnim odločanjem in more politično in družbeno delovanje razsvetljevati

- Slomšek v prizadevanju za vzgojo in šolstvo pokaže na temeljno krščansko zaupanje v zdrav razum, ki v osnovi more pokazati resnico

- krščanstva ne vidi v temelju evropskega družbenega dogajanja kot razodeto religijo, ampak bolj kot zgodovinsko preizkušeno obliko življenja - nedvomno je še vedno aktualna Slomškova ugotavljanje o tem, kaj lahko Evropi zagotovi prihodnost in notranjo identiteto: ali je to sekularizirani kult tehnike, naroda in militarizma, česar najhujši sad je opustošenje duš, uničenje moralne zavesti, ali pa so to vrednote, ki dajejo človeku osnovno dostojanstvo, enakost in solidarnost, mu dopuščajo in omogočajo moralno odločanje – njegova izbira je nedvomna

- Slomškove ugotovitve glede zakona in družine so zelo podobne mislim zaslužnega papeža Benedikt XVI.: »Monogamni zakon se je na podlagi svetopisemske vere izoblikoval kot temeljna urejena oblika odnosa med možem in ženo in hkrati kot celica državnega oblikovanja skupnosti. Evropi – zahodni in vzhodni – je dal njen posebni obraz in njeno posebno človečnost, tudi zato in ravno zato, ker je bilo potrebno s tem obeleženo obliko zvestobe in odpovedi vedno znova mukoma doseči. Evropa bi ne bila več Evropa, če bi ta temeljna celica njene socialne zgradbe izginila ali bila bistveno spremenjena« (J. Ratzinger, Werte in Zeiten des Umbruchs, Herder, Freiburg, Basel, Wien 2005)ž

- čeprav je Slomšek živel daleč pred novodobsko (new age) multikulturnostjo je čutil, da nobeno sožitje ne more uspeti brez strahospoštovanja svetega in spoštljivega srečevanja tudi s svetim drugega; to pa pomeni priznanje religioznega elementa bivanja človeka kot temeljnega; svetovnim kulturam je absolutna profanost tuja in zato zanje svet nima prihodnosti brez Boga, zato lahko Evropa in tudi Slovenija vstopi z njimi v tvoren dialog le s svojimi krščanskimi koreninami.

Iz knjižice za pripravo na Slomškovo nedeljo, 2020, Pastoralna služba Maribor, dr. Marjan Turnšek.

Sreda, 23. september 2020

G. Milan Kšela v pripravi na Slomškovo nedeljo razmišlja takole: »Slomšek poudarja, naj se veselimo vsake kreposti in pobožnosti, česar smo deležni v Božjih hišah, otroci in mladina pa se učijo in vzgajajo v šoli. Učimo se na vzgledih naših prednikov, ki so zidali cerkve in učilnice in jih obnavljali. Pri skrbi za domovino ne smemo pozabiti ubogih, vdov, sirot, bolnikov, invalidov in vseh ljudi v stiski. Apostol Pavel piše Rimljanom: Mi kristjani smo eno telo in vsak mora skrbeti za drugega z bratsko ljubeznijo. Kdor svojo domovino resnično ljubi, bo večkrat zanjo tudi molil, kajti od Boga pride vse dobro, posebej Božji blagoslov na njene prebivalce. Slomšek govori o trojni domovini. 1. tvoja domovina je ljuba materna dežela, veseli kraj, kjer je tvoja zibka stala. Svojega jezika ne pozabi. Beseda materna je živo znamenje materine ljubezni. Kdor to zataji, matere vreden ni! 2. tvoja domovina je domača cerkev, v kateri si bil krščen, ko si postal božji otrok. V cerkvi je oltar, kjer si tolikokrat pri sveti maši bil, sveto Rešnje telo zaužil in očitno spoznal, kako te Jezus ljubi. 3. tvoja domovina so sveta nebesa, hiša očetova, kjer smo vsi doma. Vemo, da Slomšek poje: V nebesih sem doma. Iz vseh navedenih Slomškovih misli o domovini in skrbi zanjo lahko začutimo, kako je bl. A. M. Slomšek ves gorel za domovino. S tem je kot svetnik in vizionar prispeval k samostojni domovini Sloveniji, ki je za vse nas velika vrednota in je danes brez Slomška prav gotovo ne bi uživali.

Iz knjižice za pripravo na Slomškovo nedeljo, 2020, Pastoralna služba Maribor, g. Marjan Kšela.https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C3403/seznam_vse_duhovnih_misli

Četrtek, 24. september 2020

Danes je god bl. Antona Martina Slomška.

Kot postulator Dr., Marjan Turnšek z veseljem ugotavlja, da se je v zadnjih letih med nami spet nekoliko povečalo priporočanje k bl. Antonu Martinu Slomšku v najrazličnejših stiskah in, kar je še pomembneje, so se nekateri tudi oglasili s svojimi zahvalami, ko so bili uslišani. Naj se ta duh zaupanja v njegovo priprošnjo še krepi. Zato vas vabim, da v svojih potrebah in stiskah ne pozabite na bl. Antona Martina, ki se vedno bolj izkazuje za mogočnega priprošnjika.

MOLITEV ZA SLOMŠKOVO KANONIZACIJO Nebeški Oče! Blaženi škof Anton Martin Slomšek je luč na poti našega krščanskega življenja. Naj nas spremlja njegov zgled in podpira njegova priprošnja, da bomo v edinosti s teboj in med seboj napredovali v veri, upanju in ljubezni in bodo uslišane naše prošnje za njegovo kanonizacijo. To prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Prisluhnimo še nekaterim vzklikom iz litanij na čast bl. Antonu Martinu Slomšku:

Goreči častilec Božje Matere

Ljubitelj Kristusove Cerkve

Skrbni učitelj svete vere

Nosilec upanja

Zgled bratske ljubezni

Ogledalo pobožnosti

Zgled ponižnosti

Mož molitve

Neustavljivi oznanjevalec evangelija

Klicar k spreobrnjenju in prenovi

Prekaljen v trpljenju

Apostol cerkvene edinosti

Neustavljivi ljudski misijonar

Spodbujevalec svetega zakonskega življenja

Zaupnik očetov in mater

Posvečevalec družinskega življenja

Iz knjižice za pripravo na Slomškovo nedeljo, 2020, Pastoralna služba Maribor.

Petek, 25. September 2020

Za državno samostojnost v Slomškovem času ni bilo nobene možnosti. Zato pa si je močno prizadeval za kulturno in duhovno samostojnost, za slovenski jezik in kulturo. Vse to je imenoval: »narodova omika«. Pogosto je ponavljal: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«

G. Rok Metličar, apostolski administrator je povezal pastirsko pismo slovenskih škofov za 2. postno nedeljo s Slomškovi mislimi o domovini.

Naša osebna povezanost z Jezusom se odraža ne le na medosebni ravni, ampak tudi v skupnosti, v državi, domovini. Letošnje drugo postno pastirsko pismo slovenskih škofov nam je govorilo o odnosih med vsemi, ki dejavno gojijo ljubezen do domovine in se zavedajo odgovornosti za skupno dobro, ko izražajo in gojijo domoljubje. »

Slomškove misli o domovini in domoljubju, o bogastvu odnosov, so še kako aktualne za današnji čas, ko pravi:

»Bodimo si med seboj kakor otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca!«

Ljubezen do domovine se prične v družini, kjer se z ljubeznijo gradi temelje in paleto življenjskih izkušenj za prihodnost. Naj nam jesenski čas zorenja vinske trte in vse, kar smo v letošnjem letu doživeli, še posebej na področju izkustva pandemije, pomaga pri kvaliteti medosebnih odnosov. -. Odbirajmo dobro, da bo zorelo v dober sad in zavračajmo slabo, kar vodi v osamo in propad. Znano je, da si ljudje šepetaje in večkrat celo brez besed izražamo naklonjenost, spoštovanje in ljubezen, na drugi strani pa z besom, kričanjem in zmerjanjem zadajamo rane in sporočamo destruktivne misli ter groba dejanja. Takšna ravnanja in odnosi pristanejo kot nerodovitne mladike v ognju in na smetišču zgodovine. Jezus pa nam ponuja Ljubezen in Življenje z veliko začetnico. Sprejmimo ga in izpovejmo vero v troedinega Boga.

Iz knjižice za pripravo na Slomškovo nedeljo, 2020, Pastoralna služba Maribor, Rok Metličar.

Sobota, 26.september 2020

Prisluhnimo danes še nekaterim vzklikom iz litanij na čast bl. Antonu Martinu Slomšku:

Izvrstni vzgojitelj in učitelj mladine

Prijatelj duhovnikov

Modri svetovalec

Tolažnik žalostnih

Učitelj nevednih

Sredi zemeljskih stvarnosti ves zazrt v večnost

Svetla luč svojemu narodu

Kažipot in vodnik v nebeško domovino

Mogočni priprošnjik v nebesih

Zavetnik vzgojiteljev, učiteljev in katehetov

Zavetnik kmetov

Zavetnik nove evangelizacije

O Bog, vir vse svetosti, tvoj služabnik Anton Martin Slomšek se je v gorečnosti za apostolsko službo popolnoma izročil tvoji volji. Kot apostol in učitelj krščanske vere in omike je spodbujal vse ljudi k edinosti in k življenju po evangeliju. Pomagaj nam, da bomo po njegovi priprošnji rasli v milosti in ti služili v pravičnosti in svetosti. 21 Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen

On je znamenje svetosti Cerkve na Slovenskem, priča Boga, ki vedno deluje sredi svojega ljudstva in v vsakem času in kraju kliče k evangeljski popolnosti in apostolski dejavnosti.« S temi besedami je pozdravil papež Janez Pavel II. množico (okoli 200 tisoč ljudi), zbrano na Betnavski poljani pri Mariboru 19. septembra 1999. Tudi jaz sem bila deležna tega trenutka. Vedno sem se mu priporočala v vzgojnem delu in noge so me v času, ko sem bila v Mariboru kar same nesle k njegovemu grobu v mariborski stolnici. Upam, da ste ga že obiskali!