Nedelja, 1. december 2019

Z včerajšnjimi večernicami, liturgično molitvijo Cerkve, smo vstopile v advent, ki bo trajal do 1. večernic t.i. Božične noči. Kot zunanji izraz novega liturgičnega časa je vijolična barva, na poseben način barva pričakovanja. Adventna teologija se vrti okrog dveh glavnih perspektiv. Po eni strani advent, kar pomeni prihod, prihajanje, označuje spomin na prvi Kristusov prihod, po drugi strani pa usmerja na drugi Kristusov prihod, ob koncu časov. Adventni čas ima tako dvojno značilnost, je čas priprave na slovesnost Božiča, v kateri se spominjamo prvega prihoda Božjega Sina, hkrati pa je čas, ko nas Sveti Duh vodi tudi v pričakovanju drugega Kristusovega prihoda. Kako dragoceno je živeti med prvim in drugim Kristusovim prihodom. Med že in še ne, že v odrešenosti in hkrati v dinamičnem hrepenenju po zrenju iz obličja v obličje.

Božja Beseda adventnih nedelj in dni med tednom je izredno bogata, slikovita in resnično pomaga vstopiti v skrivnost Rojstva. Nedeljsko branje evangelija ima svoje posebne značilnosti. Branje 1. nedelje se nanaša na Gospodov prihod ob koncu časov, 2. in 3. nedelja na Janeza Krstnika in 4. nedelja neposredno na ozadje Gospodovega rojstva. Branje beril iz Stare Zaveze, zlasti iz preroka Izaija nas uvede v prerokbe o Mesiji in mesijanskem času. Pozornost pritegne tudi notranja razdeljenost adventnega časa od začetka do 16. decembra, ter od 17. decembra do 24. decembra. Toplo vabljeni, da živite letošnji adventni čas v druženju z Božjo Besedo in v odkrivanju Božje Besede.

Ponedeljek, 2. december 2019

V tem prvem ponedeljku adventa se ustavimo ob dveh močnih, večplastnih in nagovorljivih simbolih adventa: t.i. adventnem vencu - venčku ter svečah.

Adventni venček

Tradicionalno je adventni venček krog zimzelenih vej. Tako zimzelene veje kot krožna oblika simbolizirajo potek časa in večno življenje. Oblika venca, brez začetka in konca, odraža popolno in neskončno ljubezen, ki jo ima Jezus do nas. V adventu pričakujemo njegov prihod in obljubo večnega življenja v nebesih z njim. Zazrimo se kdaj preprosto v ta krog zimzelenih vej. Zimzelenost je simbol! Prepustimo se pogledu na neskončnost in zaokroženost venčka. Vprašanje naše vere v Njegovo neskončno ljubezen in večno življenje je vredno postanka na življenjski poti. Morda celo zapisa mojega Verujem… Verujem v…

Sveče

V krščanski tradiciji venec drži 4 sveče. Sveče predstavljajo Jezusa, ki prihaja kot luč v temi. Kako se veselimo naraščajoče luči. Vsaka od sveč lahko predstavlja tudi vidik priprave v adventu.

1. Sveča upanja

Barva: Vijolična

Vijolična je glavna barva povezana z adventom. Znotraj katoliške cerkve simbolizira pokoro, pripravo in žrtvovanje. V prvem tednu adventa se z upanjem veselimo, da bo Jezus prišel.

2. Sveča miru

Barva: Vijolična

V tem drugem adventnem tednu razmišljamo o svojem življenju in se odpiramo, da bi se pripravili na Jezusov prihod.

3. Sveča radosti

Barva: roza

Tretja sveča je v nekaterih deželah in kulturah roza, simbolizira pričakovanje in veselje. V tretjem adventnem tednu nas napolni radost zaradi skorajšnjega Jezusovega prihoda na božični dan.

4. Sveča ljubezni

Barva: Vijolična

V tem zadnjem adventnem tednu se veselimo neskončne ljubezni, ki jo ima Bog do nas, kar se pokaže ob rojstvu njegovega Sina:

Torek, 3. december 2019

PREVLADUJOČE TEME

Med adventom so prisotne tri prevladujoče teme, ki jih zaznamo skozi Božjo Besedo za ta liturgični čas in tudi skozi celotno liturgijo: glavno mašno prošnjo, hvalospev pri sv. maši ter sklepno prošnjo. Izostrimo uho za te dele sv. maše- to je v veliko pomoč za globlji vstop v advent.

Tri glavne teme bi lahko poimenovali takole:

- hrepenenje po Mesiju

- pozornost na Jezusov drugi prihod

- premišljevanje o Kristusovi prisotnosti v našem življenju sedaj.

Branje Svetega pisma za štiri tedne adventa in brevirja se vrti okoli teh prvih dveh tem. Spodbujajo dobro pripravo, nakazujejo Marijino milost in ponižnost, kažejo nam, kako se veselimo Boga v Učlovečenju, kako prepoznamo Jezusovo slavo in tudi kako nas On osvobaja greha in nehvaležnosti. Govori nam prerok Izaija, prepričljivost Janeza Krstnika nas izzove.

Pomembno je razmisliti, kako lahko v tako naporni komercialni sezoni rastemo v duhovni celovitosti. Kaj mi lahko pomaga, da ne sledim le zunanjemu toku? Morda potovanje z Marijo in Jožefom, morda pritegnjenost v božični prizor ali pa prepevanje adventnih pesmi, vsakodnevno branje Božje Besede, morda podeljevanje s tistimi, s katerimi smo si blizu o glavnih temah adventa. Morda preprosta tihota in opazovanje adventnega venčka s še ne prižgano svečo ter nato z že prižgano svečo? Naj bodo roke sklenjene in srce odprto za nošenje Božje Besede. Molitveno potovanje pripravlja pot hvaležnosti in veselju.

Papež Frančišek je v eni od opoldanskih molitvah poudaril, da je ena najbolj odmevnih tem adventa: "Gospodov obisk človeštva«. Smo odprti za sprejem in gostoljubje?

Sreda, 4. december 2019

Preživimo ta adventni dan s z današnjo svetnico Sv. Barbaro.

Tokrat bi z vami rada podelila del zapis p. Branka Cestnika, klaretinca iz Slovenije. Pravi takole:

»Zgodba o Barbari govori o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero.

Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo:

Zgodba o sv. Barbari je tudi zgodba o zidovih, katerih namen je preprečiti prihod ljubezni in resnice. Barbara se ne bi smela srečevati s svojimi vrstniki, kaj šele nenadzirano zagledati v kakšnega fanta. Barbara tudi ne bi smela spoznati resnice o smislu življenja in Bogu. Toda ljubezen in resnica, ki sta v Bogu eno, hodita skozi stene. Ljubezni je lastno, da se širi; resnici je lastno, da pride na dan, v Barbarinem primeru v temni stolp. To je Barbarino sporočilo, to je, če tako rečemo, Barbarino pravilo.« Konec citata.

Naj nas uvede tudi v ta adventni dan, naj nam bo priprošnjica, da bi dovolili, da ljubezen in resnica, ki osvobaja, dosežeta srce.

Četrtek, 5. december 2019

Kako sem to jutro, kako vstopam v ta dan? Preberimo v tem jutru preprosto Božjo Besedo tega dne, iz Matejevega evangelija. Naj nam odpre horizonte Božjega pogleda.

Tisti čas je Jezus odhajal, za njim pa sta šla dva slepa in vpila: »Davidov sin, usmili se naju!« Ko je dospel v hišo, sta slepa stopila k njemu in Jezus ju je vprašal: »Ali varujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« mu odgovorita. Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« In odprle so se jima oči. Jezus pa jima je strogo naročil: »Glejta, da nihče ne zve!« Toda ko sta odšla, sta ga razglasila po vsej tisti deželi.

Slepca kričita Jezusu, naj se ju usmili. Ko izpovesta vero vanj, ju ozdravi. Ljudje imamo veliko vrst slepote, pa jih ne vidimo, ali pa se bojimo prositi Jezusa za ozdravljenje. Ali poznam svoje slepote? Prosim Jezusa, naj me obda z ljubeznijo in razsvetli mojo notranjost?

Gospod, daj mi moči, da te bom prosil za jasen pogled srca, reši me notranje teme, brezčutnosti in egoizma.

Petek, 6. december 2019

Je sploh mogoče pozabiti na Sv. Miklavža, kakor ponavadi imenujemo Sv. Nikolaja?

Tistega, ki nas je obiskoval, ko smo bili še otroci in tistega, ki še vedno prihaja? Je zagotovo eden od najbolj priljubljenih svetnikov. Podoba tega prikupnega svetnika je v nas tako močno živa že od otroških let, bolj kakor podoba malokaterega drugega svetnika.

Nič neprijaznega, mrkega, togega, tujega ni na njem. Ljubezen do bližnjega in bratovska pomoč, lastnosti, ki ju kaj radi občutimo kot nadležno dolžnost, sta pri svetemu Miklavžu nekaj tako samo po sebi razumljivega, da ganeta še tako trdo srce in ga pridobita za dobro. Svetnik je škof, ki se mu ne zapirajo nobena vrata.

Škof kljub temu, da nam niso ohranjena zanesljiva poročila o tem in so nam ohranjena le po legendi; svetnik, ki je v vsej zahodni in vzhodni Cerkvi od II. stoletja dalje v časteh kot velik priprošnjik in čudodelnik, svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo preprostih izb in ter tudi v velike sobane in spet izgine v temi noči.

Ni zahodni Božiček in ne sibirski Dedek Mraz. Izziv pa je tukaj in zdaj- kako ne izgubiti sv. Miklavža s posebnim čarom v 3. tisočletju! Kako negovati toplino dlani, ki prinaša, in skrivnost obiska, ki se napoveduje?

Iz srca želim vsakemu, da bi ga danes srečali, čisto ta pravega, če je bil to noč še žal zadržan.

Sobota, 7. december 2019

Prvi teden adventa se izteka. Danes je priložnost za vprašanje: kako sem živel-a, živel ta teden? Za kaj sem hvaležna? Kako sem prepoznaval božje prihajanje? Kje se me je dotaknila Odrešenikova ljubezen v tem tednu? V katerih dogodkih?

Božja Beseda iz današnjega dne, iz preroka Izaija prinaša mnogo upanja in tolažbe iščočemu.

To govori Gospod Bog, Izraelov Sveti: Sionsko ljudstvo, ki prebivaš v Jeruzalemu, ne boš vedno jokalo. Gotovo se te usmili na tvoje glasno vpitje. Brž ko ga začuje, te usliši. Vsemogočni vam je dal kruh stiske in vodo nadloge. Tvoj učitelj se ne bo več skrival, ampak tvoje oči bodo videle tvojega učitelja. Tvoja ušesa bodo slišala za teboj klic: »To je pot, po njej hodíte!« če krenete na desno ali levo.

Potem ti da dežja za tvoje seme, s katerim poseješ njivo, in kruha kot pridelek polja; ta bo redilen in tečen. Tisti dan se bo tvoja živina pasla na širokem pašniku. Voli in osli, ki obdelujejo zemljišče, bodo jedli osoljeno zmes, prevejano z velnico in rešetom. Na vsaki visoki gori in na vsakem vzvišenem griču bodo potoki, tokovi vodá ob dnevu velikega poboja, ko padejo stolpi. Tedaj bo lunina svetloba kakor sončna svetloba in sončna svetloba bo sedemkratna, kakor svetloba sedmih dni, tisti dan, ko Gospod obveže poškodbo svojega ljudstva in ozdravi vsekane mu rane.

Odprimo srce za prihod Odrešenika.