s. Urša Šebat

s. Urša Šebat (privat)
s. Urša Šebat (privat)

Misijonska nedelja, 20. oktober 2024

Na misel mi prihaja prizor prvih misijonarjev: treh modrih, ki so se poklonili detetu Jezusu, mu darovali zlata, kadila in mire. Darove, s katerimi so simbolično razglasili Njegovo duhovniško, preroško in kraljevsko službo. Prevzeti od dogodka, spremenjeni, so šli v svet. Doživetja in spoznanja niso mogli držati zase, razglasili so vest o rojstvu Odrešenika, Njega, ki je totalno spremenil ta svet in pokazal pot ljubezni, pot miru, pot skupnega življenja.
Morda se niti ne zavedamo, tudi mi smo po krstu spremenjeni, za vedno. Potopljeni smo v krstno vodo. Tudi mi smo po krstu prejeli duhovniško, preroško in kraljevsko službo. Odpuščeni so nam vsi grehi, prerojeni smo, polni Kristusa. Tako prevzeti od Njega, da to oblikuje naš vsakdanjik. Na letošnjo misijonsko nedeljo nas papež Frančišek spodbuja, da svojo vero živimo z gorečnostjo srca, ki si prizadeva prinašati Kristusovo ljubezen.
"Pojdite in povabite vse na gostijo" (prim. Mt 22,9)

Biti misijonar je vsakodnevno poslanstvo vsakogar izmed nas. Poklicani smo, da v preprostih delih ljubezni v ta naš svet prinašamo evangeljsko veselje. Papež nas opominja: "Vsi smo misijonarji, če živimo z odprtimi srci in smo pripravljeni podeliti dar vere z drugimi."

Pojdimo ... in povabimo na gostijo, kjer nas Gospod hrani s svojo Besedo, s svojim Telesom in svojo Krvjo! Skupaj pa se usedimo tudi ob naših domačih mizah poslušajmo se, spregovorimo o stvareh, ki jih nosimo v srcu, nam prinašajo upanje, nas tolažijo in spodbujajo.

"Pojdite," pravi Kristus. "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!"

Ponedeljek, 21. oktober 2024

Pred nami je nov teden v katerega vstopamo obogateni, spočiti, z nasmehom, kajti doživeli smo nedeljo. Danes v evangeliju slišimo priliko o bogatem človeku, ki mu je polje dobro obrodilo, zato je podrl svoje žitnice ter postavil večje ter tam spravil, kopičil, vso pšenico in svoje blago. Rekel je svoji duši: Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Presenetila ga je smrt.

Pravi kontrast tej priliki je včerajšnja misijonska nedelja. V svetu predstavlja največjo dobrodelno prireditev. Na eni strani so misijonarji, ki so danes Kristusove roke in noge, Njegovo srce za življenje ljudi. Na drugi strani neskončno dobrotnikov tudi iz Koroške, ki so danes Kristusove roke in noge, Njegovo srce za življenje ljudi.

Deljenje in medsebojna solidarnost je sreča in veselje za tistega, ki prejema in tistega, ki daje. V resnici postajamo bogati, ko dajemo. Ne glede na to ali imamo veliko ali malo, vedno lahko drug drugemu poklonimo del svojega srca, del svojega časa, dobro besedo, nasmeh.

Torek, 22. oktober 2024

Kako blagodejno vpliva na nas, ko zjutraj vstanemo in odpremo okno. Zadihamo, zajamemo svež zrak. Kar onemimo in tem kratkim trenutkom dodamo še vsebino, ki nas poživlja, vodi, spremlja, vedno znova, kar naprej, zavedno, nezavedno ... skozi dan.

Današnji svetnik sv. Janez Pavel II. je ob nastopu papeške službe v Rimu izrekel pomenljive besede: "Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu! Kristus ve, kaj je v človeku in edino on to ve."

V tišini srca zjutraj naš dan izročimo Bogu, ga povabimo v naše življenje, mu zaupajmo skrbi, strahove in želje. Kristus nas ne le pozna, ampak tudi vodi in neizmerno ljubi.

Ja, potreben je pogum! Da vrata našega srca odpremo Gospodovi ljubezni, je potreben pogum. Lahko je namreč nevarno. Kristus lahko popolnoma spremeni tvoje življenje. Na bolje. Si upamo kot si upajo misijonarji, se zaupno izročiti Bogu? Ker ... On bo poskrbel!
Ne bojmo se, samo odprimo vrata ...

Sreda, 23. oktober 2024

"Če ti ne boš ... kdo bo?"
To so besede, ki mi jih je pred leti namenila ena od sester. Še vedno jih slišim. Ne spomnim se več konteksta, dajejo pa mi odgovore v zelo različnih situacijah. Nekako so v duhu naše ustanoviteljice s. Margarete Puhar, ki je videla potrebo po vzgoji otrok in mladih in se jim je posvetila. "Če ti ne boš, kdo bo?"

Življenje je dar, je neprecenljivi dar. Podarjeno nam je, da ga živimo v vsej polnosti, da bi bili srečni sedaj in večno.
Življenje včasih postane tudi gosto, razburkano, težko. Zdi se, da je več dela kot časa, da je več izzivov kot rešitev, da je več nemira kot miru.

Ne ne ... imamo svobodno voljo! V težki situaciji smo lahko težki in zamorjeni, sebi in drugim, črnogledi. Mnogi pa tudi v težkih situacijah ostanejo vedri in mirni. Lahko se odločamo in lahko se potrudimo. "Če ti ne boš, kdo bo?"

Občudujem ljudi s stilom življenja, s čudovitimi obrazi, ne glede na gube in barvo las ohranjajo veder pogled. Za tem se skriva skrbno, vsakodnevno, čisto preprosto izročanje Bogu. Gospod, pridi in blagoslovi moj dan!

Četrtek, 24. oktober 2024

Mir in dobro, pace e bene! Prav prisrčen pozdrav iz Assisija, kjer te dni z mladino iz Višje šole Št. Peter in Slovenske gimnazije hodimo po poteh sv. Frančiška in sv. Klare.

Kaj nam lahko povesta svetnika iz srednjega veka?
Sv. Frančišek in sv. Klara sta živela v času, ko je bilo bogastvo simbol moči, izbrala pa sta zelo preprosto življenje, kjer je Frančišek slavil Boga, delal s kmeti na polju, pomagal ubogim in zapostavljenim ter pridigal, Klara pa se je vsa posvetila molitvi in bila duhovna opora bratom, ki so odhajali med ljudi.

Frančišek je znan je po globokem spoštovanju stvarstva, v stvareh je prepoznaval brate in sestre, ker je Bog naš skupni stvarnik.
Frančišek se je prizadeval za mir ne le med ljudmi, ampak tudi med kulturami in verami. Med križarskimi vojnami se je srečal z egiptovskim sultanom Malikom al-Kamilom, kjer je poskušal doseči dialog in mir.
Sv. Klara je zavrnila vsakršno materialno gotovost in za klarise pri papežu izprosila privilegij uboštva, kar pomeni vero, da bo Bog zanje v pravem času poskrbel tudi za materialne dobrine. Frančišku je bila molitvena opora in duhovni pristan. Rad se je vračal k njej na pogovor in nasvet.

Misijonski mesec oktober nas danes po sv. Frančišku iz Assisija spodbuja k načinu življenja, ki je trajen in usmerjen v skupnost, v medsebojno pomoč ter pravi odnos do materialnih dobrin.
Vabi nas k odgovornosti do stvarstva, da skrbimo za naravo, jo spoštujemo, z njo živimo. Frančiškov duh miru in bratstva nas uči, kako pomembno je graditi mostove razumevanja, ne glede na razlike.
Zgled sv. Klare nas v sodobnem svetu, ki hlasta za dosežki in materialnim uspehom, vabi, da ohranjamo notranjo moč, vero in vrednote.

Zanimivo, naš papež si je prvi med papeži izbral ime Frančišek.
Neutrudno nas spodbuja k preprostemu življenju, ljubezni do narave, skrbi za sočloveka, miru ter duhovni globini.

Petek, 25. oktober 2024

V teh dneh bomo v Assisiju skušali zajeti nekaj asiškega duha, tisto, kar nam bo v pomoč. Sama se večkrat spomnim spodbude, ki jo je Frančišek zapisal v pismu vsem kristjanom, kjer piše, kako biti ženini, bratje in matere Jezusa:

"Ženini smo, kadar se zvesta duša po Svetem Duhu združi z našim Gospodom Jezusom Kristusom.
Bratje smo mu, kadar izvršujemo voljo Očeta, ki je v nebesih.
Matere smo, kadar njega nosimo v svojem srcu in telesu po Božji ljubezni ter po čisti in iskreni vesti; rodimo ga s sveto dejavnostjo, ki mora svetiti drugim za zgled.
O, kako srečni in blagoslovljeni so tisti in tiste, ki vse to delajo in v tem vztrajajo, kajti Duh Gospodov bo počival nad njimi, ter bo pri njih prebival in ostal."

Vsem želim, da bi mogli živeti v zavedanju, da Duh Gospodov počiva med nami.
Pojdimo v današnji dan s Frančiškovim blagoslovom bratu Leonu:

Blagoslovi naj te Gospod in te varuje.
Pokaže naj ti svoj obraz in se te usmili.
Obrne naj svoje obličje k tebi in ti da mir.
Gospod naj te blagoslovi, sestra, brat!