Nedelja, 30. april 2023

V današnjem evangeliju govori Jezus o dobrem pastirju. To je on sam. Predstavi nam nalogo in odgovornostjo pastirja do svojih ovc. Pomembno je, da pastir pozna ovce in da one poznajo njega in njegov glas, da mu lahko zaupajo in se nanj zanesejo. S tem želi pokazati, da je Jezus za vsakega izmed nas dobri pastir, ki ga pozna, ga prime za roko in mu da vedeti:

Tukaj sem zate! Rešujem te! Ščitim te! Skrbim in poskrbim zate!

Sprejmem te ker si mi dragocen! Pomemben si mi! Rečem ti, da! Ljubim te! Želim, da bi živel polno življenje!"

Vsi smo deležni Jezusove pastirske službe. Verjamemo da se ta pastirska, ki jo imenujemo tudi pastoralna služba, tudi danes v Jezusovem imenu nadaljuje. Še lepši je, ko se to na nas in po nas dogaja za druge. To je zelo velik in dragocen dar.

Ob tem pomislim na današnji svetovni dan duhovnih poklicev; najprej na papeža, škofe, duhovnike, redovnice in redovnike; potem pa tudi na druge zaposlene osebe v pastorali. Vse te službe so pomembne; molimo pa posebej za dobre in nove duhovnike, redovnice, redovnike in misijonarje. – Ob tem pa smo vsi poklicani biti pastirji do ljudi ki so okoli nas, ki so nam zaupani, ki potrebujejo, da jim prisluhnemo, da jim damo varnost in zavetje; da jim pomagamo, da odkrivamo, kaj potrebujejo - morda našo skrb in podporo.

Ponedeljek, 1. maj. 2023

Sveti Jožef - delavec

Marijanski mesec maj se začne s praznikom svetega »Jožefa delavca«, katerega spomin je papež Pij XII. uvedel leta 1955.

Jezusov krušni oče in tesar po poklicu nas poučuje o dostojanstvu človeškega dela.

Čeprav v Svetem pismu ni napisana nobena beseda, ki bi jo sveti Jožef izgovoril, nam vendarle lahko veliko pove.

Njegove misli in dejanja, njegove reakcije na Božje pobude, njegov način življenja, odnos in ravnanje do svoje žene Božje Matere Marije, poslušanje Boga so bolj dragoceni kakor množica besed.

Kajti besede mičejo, dejanja prepričajo.

Jožef ni nikoli v ospredju. Je molčeč, poslušen in preudaren mož, ki živi pošteno, tiho in vedno v ozadju. Tudi ni človek velikih besed ampak človek dejanj. Prav njegova dejanja in poslušnost Božji besedi in Božji volji ga delajo velikega.

Vse, kar Bog od njega pričakuje in mu naroči, to izpolni. Jožef vstane in gre – preprosto s popolnim zaupanjem v Božjo besedo. Božjo zapoved upošteva tudi v težkih življenjskih situacijah.

Prosimo svetega Jožefa naj nam pomaga in nas uči zaupanja, da bo Bog tudi z nami in nas vodil po pravi življenjski poti.

Danes pa bo zadonela po Cerkvah tudi pesem v čast Jožefovi ženi Mariji: “Spet klice nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj.«

Tudi Božja mati Marija je bila odprta in poslušna Bogu in je živela po Božjem načrtu. V vsem je sprejemala Božjo besedo.

Bodimo pozorni pri Marijinih litanijah na lastnosti Marijinega duhovnega življenja, življenja žene in matere.

Skupaj z Jožefom je ona naša velika priprošnjica pri Bogu.

Torek, 2. maj 2022

V Marijinem mesecu maju, ki je eden najlepših v letu, se še na poseben način zatekamo k Božji materi Mariji, ki je naše upanje.

Radi poromamo v kakšno Marijino svetišče, kjer jo počastimo z molitvijo in petjem. Zaupamo pa ji tudi naše zahvale, prošnje, skrbi….

Marija je zgled za vernega in upajočega človeka.

V njej se zrcali vera, ki je prežeta z zaupanjem v Boga.

Zaupa besedi, ki ji jo je Bog povedal po angelu Gabrielu. Božja beseda je temelj, na katerih stoji upanje in se tudi udejanja.

Naše krščansko upanje temelji na obljubah in delih Boga, ki je svojo zvestobo na tem svetu pokazal skozi svojo zgodovino z ljudmi in tudi nam osebno. Marija nas spremlja na poti upanja, saj se upanje kaže v njeni vztrajnosti in potrpežljivost. Povezanost z Bogom in upanje ji daje moč, da prebrodi težke dni, ki jih pozna tudi njeno življenje. Pri njej se lahko učimo, kaj pomeni krščansko upanje.

Marijino življenje nam pokaže tudi cilj krščanskega upanja.

Ko jo pozdravljamo kot milostno, ki jo je Bog vzel s telesom in dušo v nebeško slavo, izpovedujemo to, kar je tudi naše upanje – priti v nebesa. Vabi in spremlja nas, da bomo z njo zaživeli tam, za kar je Jezus Kristus s svojim vstajenjem odprl vrata v novo življenje.

Tako je Marija za nas upanje, tolažba in vir za veselje v večnosti.

Pogled na Marijo, Božjo Mater, ki je znamenje upanja, nam lahko pomaga ostati na poti, ki vodi v Božjo slavo.

Na njeno priprošnjo prosimo Jezusa, da bi tudi naša življenjska pot prispela na cilj – v nebesa.

Sreda, 3. maj 2023

O življenju apostolov Filipa in Jakoba ne vemo prav veliko.

Apostoli imajo večinoma svoje družine, živijo skromno in preprosto, preživljajo se pogosto z ribolovom, ki je včasih tudi neuspešen.

Toda v Jezusovem življenju igrajo zelo pomembno in veliko vlogo. Jezus jih kliče, naj mu sledijo.

Tako je Jezus srečal tudi Filipa, prepoznal njegovo preprosto in odprto srce, ter mu rekel: »Pridi, hodi za menoj«. Filip je vse zapustil in sledil Jezusovemu povabilu. Ob Jezusu se je oblikoval in vstopil v Jezusov način življenja. Je pa Filip tudi apostol, ki ne razume nekaterih stvari, kot so pomnožitev kruha veliki množici, Jezusov govor pri zadnji večerji; je pa tudi odprt in sprašuje.

Po drugi strani pa je on tisti, ki vodi ljudi k Jezusu, najprej Natanaela in kasneje grško skupino ljudi. Kakor je on sam navdušen nad Jezusom, tako navdušuje tudi druge za Jezusa.

Jakob mlajši, ki danes praznuje skupaj s Filipom, je bil prav tako eden od dvanajstih apostolov. O njem vemo manj, pojavlja se le pri naštevanju apostolov.

Po legendi je Jakob prvi umrl mučeniške smrti v Jeruzalemu, kot jeruzalemski škof. Vrgli naj bi ga s strehe templja. Po padcu so ga ubili.

Za oba apostola je značilno, da sta do konca zvesto hodila z Jezusom; po Jezusovem vstajenju pa oznanjala njegovo veselo oznanilo, ter navduševala in privabila še druge ljudi, da so postali deležni Božjega kraljestva.

Četrtek, 4. maj 2023

Jezus pravi: »Kdor sprejme tistega, ki ga jaz pošljem, sprejme mene.«

Smo na poti in to v imenu Jezusa Kristusa. Jezus nas pošilja.

V našem vsakdanjem življenju se srečujemo z osebnimi in s splošnimi vsakdanjimi situacijami, ki od nas zahtevajo resnost in odgovornost. Želimo jim »biti kos«, predvsem v srečanju z ljudmi s katerimi se nemalokdaj pogovarjamo tudi o cerkvi, veri, molitvi.

Z nekaterimi se takoj ujamemo, sprejmemo drug drugega, se prijazno in lepo pogovarjamo, z drugimi pa malo težje.

In postavlja se mi vprašanje:

Ali se zavedam, da v vsakem človeku srečam Jezusa Kristusa in da je pri vsakem srečanju prisoten tudi Jezus? Posebej v malih!

Pri tem pa smo lahko pozorni tudi na naslednja vprašanja:

Koga mi pošilja Jezus? Kako jaz lahko sprejmem Jezusa v drugem?

To je lahko sredi dela, ko neka oseba prekine tišino z dobro besedo, ali ko nekdo spregovori o svoji osebni življenjski situaciji - in mu rečem, da lahko računa name, na mojo molitev, pomoč, ali uslugo, ki mu jo ponudim.

Velikokrat pa se tudi zgodi, da med pogovorom beseda nanese na našo vero in naše versko življenje.

Tudi danes bo Jezus poslal osebe s katerimi se bomo srečali; potrudimo se, da človeka srečamo z veseljem, lepim pozdravom, dobro besedo in potrudimo se v njem prepoznati Jezusa.

Petek, 5. maj 2023

Naše življenje je kot prihod in odhod! Smo na poti.

Potrebno se je spraševati, kam nas vodijo poti, po katerih hodimo; ki jih moramo v življenju prehoditi; poti, na katere se podamo, s katerimi se v življenju soočimo; poti, ob katerih se moramo za eno odločiti.

Ob življenjskih poteh in odločitvah je potreben cilj, ki si ga zastavimo in se trudimo, da ga ne bi izgubili izpred oči.

Ob Jezusovi izjavi: »Jaz sem pot, resnica in življenje«, njegovi učenci težko razumejo, kaj jim želi s tem povedati. Še manj, kam bo šel.

Čeprav sledijo Jezusu in sprejemajo njegove nauke, jim je marsikaj ne samo nerazumljivo tudi nedojemljivo in skrivnostno.

Strah jih je in se bojijo. In vendar je proti strahu samo eno zdravilo, ki jim ga Jezus pogosto pokaže v prilikah: »Ne bojte se, samo verujte«, zaupajte v Boga in vame.

Vera, ki jo Jezus zahteva, je zaupanje in razpoložljivost. Toda njegovi učenci se s tem ne zadovoljijo, premalo jim je. Hočejo nekaj otipljivega, vidnega.

Namesto tega jim Jezus pove, da bo šel k Očetu, v večno slavo, ki je pri Bogu.

Ena žena, ki je šla tja pred nami je Marija, Jezusova mati.

Kot naša sestra in naša mati v veri nam je z Jezusom na tej poti velik vzgled in pomoč, ki vodi k Bogu.

Prosimo Marijo, presveto Božjo Mater, še posebej v teh dneh, da nam pomaga hoditi po poti vere, ki vodi k Bogu.