Nedelja, 24.11.2024

Na nekem izobraževanju je tekla beseda o koroških Slovencih, njihovi samopodobi in zgodovini. Pogovor je krožil okoli travmatičnih izkušenj 20. stoletja, in sicer da jih moramo vedno znova predočiti mladim in jih posredovati iz generacije v generacijo. Kolega, ki je sedel poleg mene, mi je zaradi teh izjav citiral iz Svetega pisma, v katerem na treh mestih piše: »Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!« (mdr. 2. Mojzes 23,19). Kolega je dodal, da s tem, da mladim vedno znova predočimo travme, ki jih mi, odrasli, nismo hoteli ali uspeli razrešiti, utegnemo dobesedno »kuhati kozliča v mleku njegove matere«. Besede kolega so me nagovorile na duhovni ravni in na ravni naravoslovca. Travmatične izkušnje prenašamo na druge lahko nezavedno in zavestno. Če jih prenašamo zavestno, če torej zavestno odvalimo kamen, ki nas bremeni, na druge, ne ravnamo v ljubezni do drugega, ki nam jo je zapovedal Kristus. Vsaj v privi vrsti je vsak izmed nas odgovoren za »svoje« kamne, za »svoj« tovor, ki ga nosi. Z vsemi močmi moramo obdelati in zmanjšati tovor, ki nas obremeni. Cilj naj bi bil, da je lažje nam samim in hkrati tudi našim potomcem.

Ponedeljek, 25.11.2024

Že nekaj časa je preteklo od obdobja, ko smo bili prestrašeni zaradi grožnje z virusnim obolenjem. Mesece dolgo smo v določene trgovine smeli vstopiti le z dokazom 3G (genesen, getestet, geimpft – preboleli, testirani, cepljeni). Leta dolgo je bil fokus na telesnem zdravju, ki ga je simboliziralo omenjeno načelo 3G. Vse se je vrtelo okoli telesnega zdravja, o duševnem zdravju pa ni bilo kaj veliko govora. Nato pa je sledilo veliko začudenje, ker so se pri nekaterih, predvsem mladih, pojavile duševne motje, ki jih zdajle skušajo zdraviti zdravniki in terapevti. Ob vseh ukrepih, stalnem ponavljaju načela 3G in vsej zaskrbljenosti glede telesnega zdravja, sem pogrešal načelo, ki ga bom imenoval načelo 1G. Črka »g« v tem primeru stoji za besedo Gottvertrauen – zaupanje v Boga. Kot družba smo se odločili, da iščemo blagor in srečo v zunanjosti, v maskah, cepivih in številnih omejitvah. Pristop ponazarja, kako smo kot družba oddaljeni od notranjosti, notranjega razvoja in napredka, od stika s seboj, od stika z duševnostjo, od stika z Bogom.

Torek, 26.11.2024

Kot naravoslovec se moram med zbiranjem informacij velikokrat odločati, katero od dveh si nasprotujočih informacij izberem, kateri od dveh si nasprotujočih informacij verjamem. Odločam se nekako po besedah iz Evangelija po Janezu »Kdor govori sam od sebe, išče svojo slavo, kdor pa išče slavo tistega, ki ga je poslal, je resničen in v njem ni krivice« (Janez 7,18). Če lahko razberem, da ima informacija namen, da avtorjevo stališče ali avtor sam pridobita na ugledu, da avtor obrača plašč po vetru trenutnih modnih stremljenj, je to zame znak, da moram paziti. Če je informacija take narave, da avtor od nje nima koristi ali da je informacija celo v avtorjevo škodo, potem sem precej prepričan, da bo informacija držala. Tudi Kristus ni gledal na to, ali mu stališče, ki ga zastopa, pripomore k ugledu pri vplivnih. In vendar so njegova stališča še danes aktualna in dosežejo srca.

Sreda, 27.11.2024

V okviru dodatnega izobraževanja za učni predmet »etika« sem se ukvarjal s knjigo Pavla Medveščka z naslovom »Iz nevidne strani neba«, ki je izšla leta 2018 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Knjiga predstavlja predkrščansko izročilo, ki ga je avtor zbiral na zahodu Slovenije. Na strani 520 navede Medvešček sedem zapovedi, ki jih je informator povedal vsakomur, ki jih je želel slišati. Poleg vsebine cenim predvsem pristop, da se zapovedi povedo le tistim, ki jih želijo slišati. Zapovedi se glasijo:

»Spoštuj sebe in vse ljudi enako.

Ne jemlji drugim, razen če si v življenjski nevarnosti, vendar le toliko, da preživiš.

Ubijaj le, kadar si ti in tvoji napadeni.

Delaj toliko, da lahko dostojno živiš. Tistim, ki tega ne zmorejo, nesebično pomagaj.

Poštenost je največja vrlina človeka. Laž pa najmočnejši strup, ki ubija.

Brez ljubezni ni življenja.

Spoštuj svoj jezik in navade prednikov.« (Medvešček, 2018 : 520)

Četrtek, 28.11.2024

Tudi danes bom citiral iz knjige Palva Medveščka z naslovom »Iz nevidne strani neba«. Izbral sem dva citata, ki sta bila namenjena otrokom in mladini. Otrokom so na tak način skušali posredovati vrednote in pravšnjo ravnanje med ljudmi, predvsem med moškimi in ženskami. Vsebina citatov glede odnosa do narave in odnosa med moškimi in ženskami se mi zdi še bolj zanimiva, ker je avtor Pavel Medvešček gradivo zbiral v 60ih in 70ih letih prejšnjega stoletja.

Na strani 331 navede avtor Pavel Medvešček informatorja, ki je rekel: »Besede, ki jih moraš spoštovati, so: poštenost, delavnost, resnicoljubnost, narodnost in narava. Bati pa se moraš naslednjih besed, in sicer nepoštenost, uničevanje narave, hudobija, nevoščljivost in maščevalnost.« (Medvešček, 2018 : 331)

Na strani 92 navede še: Mi »smo že kot otroci poznali dve besedi, in sicer zlp in dp, ki sta pomenili: zvestoba, ljubezen in poštenost ter dobrota in ponos. Te besede so se informatorju zdele najpomembnejše v odnosu fanta ali moža do dekleta ali odrasle ženske.« (Medvešček, 2018 : 92, priredil RJ)

Petek, 29.11.2024

Teden želim zaključiti s še dvema citatoma iz knjige o staroverskem izročilu na zahodu Slovenije z naslovom »Iz nevidne strani neba« avtorja Pavla Medveščka.

Prvi citat s strani 175 predstavlja zanimiv pogled na življenje v medčloveških odnosih: »Pravica vsakega posameznika je biti samostojen in sam. To velja predvsem za zakonca in to vsakokrat, ko eden od njiju čuti tovrstno potrebo. Prevelika navezanost na drugega pomeni pristajati na podrejenost in odvisnost. To pa z leti, ko se zakonca spoznata »do obisti«, povzroči nesoglasja in pogoste spore, ki pripeljejo tudi do ločitve od zakonske postelje« (Medvešček, 2018 : 175, priredil RJ).

Drugi citat je s strani 463 in tematizira odnos med odraslimi in otroki: »učil je starejše, naj svojih otrok ne kaznujejo s fizičnimi bolečinami. Neštetokrat jim je rekel, naj se učijo pri živalih, ki svojih mladičev ne kaznujejo in ne mučijo, pa čeprav so brez razuma, kot radi rečemo. Umirjena in odkrita beseda, ki je izrečena v pravem trenutku, je edina, ki rešuje vse probleme. Palica zgnije ali zgori, beseda pa se ohrani v človeku. Ni izgubljena, če ne pride danes v zavest, bo prišla pa zagotovo jutri.“ (Medvešček, 2018 : 463, priredil RJ)