Nedelja, 04.09.2022

Berilo za današnjo nedeljo, ki ga najdemo v Knjigi modrosti, se začenja s sledečimi besedami: »Kateri človek more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive« (Mdr 9, 13-14) Beremo, da ne moremo spoznati Božje volje, če se bojimo. Beremo, da ne moremo razločiti, kaj hoče Gospod, če dovolimo, da nad nami gospodari strah. Pod vplivom strahû smo brez stika z Bogom, smo brez stika s stvarstvom, smo brez stika s sabo. Izkoreninjeno tavamo po svetu, na nas lahko vpliva prav vsak zunanji impulz. S tem dovolimo, da zagospodari nad nami zdaj strah pred tem, zdaj strah pred onim. Na nas je, ali se izročimo strâhu, se s tem ločimo od Boga in se hkrati izročimo sejalcem strahû. Kako se spoprijeti s strahom in s tistimi, ki sejejo strah? Strah najučinkoviteje preženemo z ljubeznijo, sejalce strahû najučinkoviteje razorožimo z ljubeznijo. Ni brez razloga, da v Evangeliju po Mateju beremo, da je ljubezen do Gospoda, do svojega bližnjega, kakor do samega sebe največja zapoved (Mt 22, 34-40).

Ponedeljek, 05.09.2022

V Evangeliju po Luku najdemo pomenljivo zaporedje poglavij. Prvo poglavje nosi naslov »Ne sodite«, drugo pa » Drevo spoznamo po sadu«. Vsi smo ustvarjeni po Božji podobi, vendar se razlikujemo v tem, koliko imamo to védenje v zavesti in kako to védenje vpletemo v naš vsakdan. Poleg tega smo vsi ujeti v določenih samopodobah in v podobah, ki smo si jih nadeli zaradi posvetnih dejavnikov in družbe. Vse te podobe so konec koncev le mehanizem, ki naj bi zagotovil lažje telesno in predvsem duševno preživetje. Oba dejavnika, razlike v vsakdanji realizaciji naše Božje podobe in ujetost v različnih drugih predstavah se predočim, da čim manj sodim druge in da jih, kakor tudi samega sebe bolje razumem. Dejstvo, ki mi pomaga čim manj soditi druge sem našel v poglavju »Drevo spoznamo po sadu«, kjer beremo: »dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« (Lk 6, 45) Sojenje prevzame torej vsak zase s svojimi besedami in dejanji. Če vsak gleda na svoje besede in svoja dejanja in obenem še pometa pred svojim pragom, je vsak dovolj zaposlen in bo pustil druge pri miru. Bivanje na Zemlji postane drugačno, če vsak izmed nas preneha pokazati s prstom na druge in se namesto tega pobriga zase.

Torek, 06.09.2022

Ob konfirmaciji se za vsakega konfirmanda izžreba svetopisemski verz, ki naj ga spremlja celo življenje. Žreb mi je dodelil svetopisemski verz iz Knjige pregovorov, ki se glasi: »Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje stezé.« (Prg 3, 5-6) Najprej nisem bil preveč srečen z izžrebanim verzom, še nisem razumel globlji pomen, ki ga ima zame in za moje življenje. Šele nekaj let po konfirmaciji sem spoznal, da je Gospod le moral imeti pri žrebanju prste vmes. Med študijem sem se dolgotrajno in pošteno pripravil za izpit iz kemije, kljub temu je v moji notranjosti »vrelo« od nemira, neprepričanosti in nezaupanja in konec koncev nisem izdelal izpita. Prisiljen sem bil nekaj spremeniti, posegal sem po Svetem pismu in med branjem nanovo prebral »svoj« svetopisemski verz. Začelo se mi je svetíti, kakšen pomen ima verz v mojem življenju in za moje življenje. Za naslednji nastop pri izpitu sem se spet pošteno pripravil in hkrati vrgel ves nemir, vso negotovost na Gospoda in z zaupanjem in notranjim mirom napisal in izračunal odgovore. Opravil sem izpit celo z boljšo oceno, kot sem pričakoval.

Sreda, 07.09.2022

Zelo omejeno spremljam novice po časopisju in po etru. Izogibam se kriminalk na papirju in na ekranu ter določenih zvrsti računalniških igric, saj po tendenci usmerjajo pozornost na negativne pojave, širijo črnogledno dojemanje sveta, postavijo v ospredje zla in kriminalna dejanja ter jih tako podzavestno usadijo v naše glave ter s tem poskrbijo zato, da postane negativnost nekaj normalnega, vsakdanjega. Prav tako se izogibam vseh bojev proti nečemu, saj boj proti nečemu usmerja pozornost prav na to, kar ne želimo. Raje posvečam svojo pozornost na to, kar želim in usmerim svojo energijo v stvari in dejanja, ki okrepijo svetel in ljubezniv pogled na soljudi in stvarstvo. Na vrtu recimo skrbim za raznoliko okolje, ki ponuja živalim dom in hrano, namesto neke meglene borbe proti izumrtju. Prednost dam torej aktivnem, neposrednem dejanju. Pri tem se ravnam po vprašanjih: Katero dejanje me približa Bogu? Katero dejanje me oddaljuje od Boga? V tej luči vidim npr. tudi Jezusovo ravnanje, ko so mu farizeji pripeljaji prešuštnico (Jn 7,53-8,11): Katero ravnanje s prešuštnico približa Bogu? Katero ravnaje s prešuštnico oddaljuje od Boga?

Četrtek, 08.09.2022

V današnjem času je na voljo obilica različnih informacij, ki se delno popolnoma nasprotujejo. Vsak izmed nas ima pravico se odločiti, katere informacije so zanj bolj resnične in verjetne od drugih. Če se mi je treba odločiti med različinimi informacijami, se ravnam po dogodkih, ki so opisane v Evangelijih. Določene skupine so se bale Jezusa, ker se je Jezus držal pravičnosti, ker je stal na strani omalovaženih, izključenih in javno ožigosanih, ker je opozoril na podlosti družbe. Ker se Jezus ni ravnal bo volji mogočnežev, so skušali spreobrniti Jezusovo pravičnost v smešnost in nepravilnost. Začeli so ga javno omalovažiti, izključiti in ožigosati. Prizadevali so si najti razloge, da bi ga mogli obrekovati in nato odstraniti. Zgodbe o Jezusu so zame najboljši kompas pri iskanju resnice in laži, krivice in pravičnosti. Gledam nato, kdo koga iz katerega položaja in iz katere motivacije omalovaži, ožigosa in izključi. Pogosto postane zadeva nato veliko bolj jasna in bolj vem, na kateri strani je več resničnega in več pravičnega.

Petek, 09.09.2022

Na današnji dan pred 99. leti se je v Romuniji v kraju, ki leži danes v Ukrajini, rodila moja babica. Četudi je romunska država v tridesetih letih začela uvajati ukrepe v prid vsega romunskega, so dvajseta in trideseta leta preživljali v miru in sožitju. Ni se preveč gledalo na narodnost, veroizpoved, materni jezik ali gmotni položaj posameznika. Vnuki smo takratno sožitje podoživljali v babičininih pripovedih, v katerih se je prepletla nemščina z romunščino in madžarščino. Semptembra 1940. leta so vaščani izbrali babico za »žetveno kraljico«, ker so vedeli, da bodo morali nemško govoreči krajani proč iz skupne domovine. Divide et impera, deli in vladaj, se je glasilo geslo vplivnih takrat in tudi danes ni drugače. Takratni ljudje so se pustili deliti in tudi danes se pustimo deliti. Pri tem pa ni pomembno, zaradi katerega razloga se pustimo deliti. Če želimo nekaj spremeniti, moramo izstopiti iz igre »deli in vladaj«. Zato nam vsem želim vzdušje, ki sem ga podoživel v babičinih pripovedih: mir, sožitje, skladnost, ceniti druge, kakršni so in predvsem razumevanje, da živimo vsi v soodvisnosti. Tako bomo uspešneje prebrodili, kar nas čaka in hkrati lažje izstopili iz igre »deli in vladaj«.