Nedelja, 13. september 2020

Zakorakali smo v jesenski čas in tako kot narava prinaša sadove, smo tudi mi poklicani, da obrodimo sad. V evangeliju, ki ga beremo pri današnjih mašah, nam apostol Peter in Jezus spregovorita o odpuščanju. Petra zanima, kolikokrat naj odpusti svojemu bližnjemu, če se ta nesramno obnaša do njega. Vpraša Jezusa, če do sedemkrat. Vemo, da dejanje izdajstva, ko nekdo, ki z nami deli iste vrednote, in razberemo, da nas je izdal, zelo boli. Vprašamo se, kolikokrat naj mu odpustimo.

Jezus odgovori Petru: »Ne /…/ do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.«

Kaj bi to pomenilo za nas, za mene osebno? - »Do sedemdesetkrat sedemkrat« - če izračunamo, je to natanko 490, torej recimo 500. V semitskem izražanju – katerega del je aramejščina, jezik, katerega je govoril Jezus, izraz »do sedemdesetkrat sedemkrat« pomeni neskončnokrat, vedno.

Zdaj pa se zamislimo – da bi bili podobni nebeškemu Očetu, bi morali vedno odpustiti. To pa je – kot vemo iz izkušnje – zelo težko. Ampak Bog nam včasih da moč, da tudi težka bremena postanejo lahka. Drage poslušalci in poslušalke, želim vam blagoslovljeno nedeljo.

Ponedeljek, 14. september 2020

V tem tednu vam bom dan za dnem pripovedoval o dogodkih iz Tobitove knjige, ki je del Svetega pisma. Tobitova knjiga govori o Tobitu in njegovem sinu Tobiji. Glavni poudarek knjige je, da se pravičnost splača, pa čeprav se včasih pravičnemu vsi rogajo, včasih celo domači. Četudi včasih zunanja znamenja dajejo videz, da so dela pravičnosti brez smisla, pa se slej ko prej pokaže, da je edino pravičnost oziroma sočutje do bližnjega tisto, kar ima resnično težo.

Zdaj pa vam bom na kratko povedal prvi del zgodbe o Tobitu.

TOBITOVO POBOŽNO ŽIVLJENJE

Tobit je hodil po poteh pravičnosti in sledi Bogu – tudi ko so vsi njegovi bratje odpadli od vere. To je delal tako v domovini kakor v suženjstvu v Ninivah, kamor so bili pregnani Izraelci. Prav zaradi zvestobe svojim moralnim koreninam pa je našel naklonjenost v očeh kralja Salmanasarja, ki ga je zaposlil pri sebi. Takrat je zaradi usmiljenja hranil in oblačil revne. Pokopaval je tudi umrle rojake, ki jih je iz sovraštva do Judov ubijal naslednji kralj. To je delal naskrivaj, saj je pokopavanje Judov nov kralj prepovedal. Nekdo pa ga je ovadil pri kralju in zato je Tobit pobegnil. Po štiridesetih dneh pa so kralja ubili. Nov kralj je Tobitovega nečaka postavil za upravljanje nad vsem svojim premoženjem. Ta nečak je pri kralju posredoval za Tobita in tako se je ta lahko vrnil v Ninive.

Torek, 15. september 2020

Včeraj smo poslušali prvi odlomek iz Tobitove knjige, ki je ena izmed knjig v Bibliji. Do petka bomo namreč sledili tej knjigi.

Slišali smo, da je bil Tobit pravičen in je v nasprotju s svojimi brati ostal zvest judovski veri. Bil je usmiljen do lačnih in revnih, saj jih je hranil in oblačil. Svoje rojake je tudi pokopaval, čeprav je kralj, ki je preganjal Jude, to prepovedal. Zaradi tega je moral Tobit zbežati, odvzeli pa so mu tudi vse premoženje.

Ko pa je po štiridesetih dneh na oblast prišel nov kralj, pa se je Tobit vrnil domov.

TOBIJA NA PREIZKUŠNJI

Za Tobita so pripravili praznično kosilo, on pa je rekel sinu Tobiji, naj gre v mesto. Čbo našel med rojaki, ki živijo v ujetništvu, kakšnega reveža, ki je vdan Bogu – naj ga pripelje, da bo jedel skupaj z njimi. Tobija pa se je vrnil in povedal očetu žalostno novico, da so spet umorili enega izmed Izraelcev. Tobit je pustil kosilo in šel iskat in pokopat rojaka. Sosedje pa so ga zasmehovali in rekli: »Komaj se je rešil, pa že spet pokopava mrliče.« Tudi ponoči je bilo vroče, zato je šel spat na dvorišče. Na zidu nad ležiščem pa so sedeli vrabci in tako je njihov vroč iztrebek padel na Tobitove oči. Šel je k zdravniku, vendar je kljub temu oslepel. Njegova žena pa se mu je rogala: »Le kaj imaš od svoje miloščine? Le kaj od svojih pravičnih del? Saj vidimo, kaj je od tega!«

Sreda, 16. september 2020

Ta teden pri duhovni misli sledimo Tobitovi knjigi, ki je ena izmed knjig v Svetem pismu. V dveh dneh smo slišali, da je bil Tobit pravičen, Bogu zvest Izraelec, ki je hranil lačne in dajal obleke revnim. Pokopaval je tudi svoje rojake, čeprav je to tamkajšnji kralj prepovedal. Zaradi tega je bil preganjan in je šel v izgnanstvo. Ko pa je tedanji kralj umrl, je zavladal nov kralj in Tobit se je lahko vrnil domov. Pripravili so mu gostijo, vendar je od svojega sina Tobija kmalu izvedel, da je bil spet ubit nekdo izmed njegovih rojakov. Tobit je – ne da bi začel jesti – vstal od kosila in šel pokopat tega mrliča. Med nočnim spanjem na dvorišču pa se mu je vrabec podelal na oči in Tobit je kmalu oslepel. Njegova žena pa se mu je rogala, kaj da ima od svoje miloščine in od pravičnih del.

TOBIJA GRE NA POT

Ob takem ponižanju s strani najbližnjih se je Tobit spomnil denarja, ki ga je zaupal v varstvo svojemu bratrancu Gabaelu v Mediji. Sini Tobiji je rekel, naj se ne boji, ker so obubožali. Rekel mu je, da imaš »veliko premoženje /…/, če s ebojiš Boga in se izogiblješ vseh grehov in delaš dobra dela.«

Tobit je hotel svojega sina poslati po denar, še prej pa mu je rekel, naj si najde zanesljivega človeka, ki ga bo spremljal na poti. Tobija je zunaj našel angela Rafaela, vendar ni vedel, da je to angel. Odpeljal ga je domov predstavit očetu. Po poizvedovanju je Tobit videl, da je ta mladi mož vreden zaupanja. Oče ju je blagoslovil in poslal na pot.

Četrtek, 17. september 2020

Ta teden spremljamo zgodbo iz Tobitove knjige, ki je del Svetega pisma. Tobit je pravičen mož,ki edini med brati veruje v Boga, tako v domovini kakor v Ninivah, kamor so bili Izraelci pregnani v sužnost. Zaradi skrbi za lačne in ljudi, ki nimajo za obleko, predvsem pa za umrle rojake, ki jih pokopava v suženjstvu, se iz njega norčujejo tako sosedje kakor tudi njegova žena Hana. Za nameček se mu med spanjem zunaj na očesi podela vrabec. Tobit dobi bele pege in oslepi. Tedaj pa se Tobit spomni, da je pred dvajsetimi leti svojemu bratrancu v Mediji zaupal v varstvo svoj denar. Sina Tobija pošlje ponj, še prej pa si Tobija priskrbi spremljevalca za na pot, ki ni nihče drug kakor angel Rafael. – Vendar Tobija in Tobit tega ne vesta.

DANAŠNJA ZGODBA: BOG BLAGOSLOVI TOBIJA

Že kmalu potem, ko sta odšla na pot, je angel Rafael svetoval Tobiji naj prenočita pri Raguelu, ki ima hčer Saro. Tobija je njen najbližji sorodnik, zato ima pravico, da jo po Mojzesovi postavi on najprej dobi za ženo. Je pa slabost, da je Sara imela sedem mož in vsi so umrli na poročno noč. Rafael je rekel, da bodo jetra in srce ribe, ki jo je ubil Tobija, pregnale zlega duha, ki se ne bo nikoli več pojavil pri Sari. To je Tobiji dalo poguma. Ustavila sta se pri Raguelovi družini. Angel je po tedanjii navadi očeta Raguela zaprosil za roko njegove hčerke. Ta je napisal poročno pogodbo in res se je zgodilo, da je po poročni noči Tobija ostal živ. Je pa naredil vse, kar mu je glede ribjih jeter in srca naročil Rafael. Upošteval je tudi njegov nasvet, naj pred spolnim odnosom vstaneta in molita Boga, da jima izkaže usmiljenje in rešitev.

Petek, 18. september 2020

Ta teden spremljamo zgodbo Tobita in njegovega sina Tobija iz Tobitove knjige, ki je del stare zaveze v Svetem pismu. Danes je na vrsti zadnja zgodba, zato si oglejmo dosedanji potek. Tobit je pravičen mož, ki ima srce za lačne, nage in tudi umrle, ki jih pokopava navkljub kraljevi prepovedi. Zaradi dobrotljivosti se mu tako sosedje kakor žena posmehujejo in se norčujejo iz njega. Posmehovanje se še poveča, ko Tobit oslepi. Takrat pa se ta spomni, da je pred dvajsetimi leti pri bratrancu Gabaelu v Mediji shranil svoj denar. Tja pošlje svojega sina Tobija, ki ima po naključju za spremljevalca angela Rafaela, kipa ga še ne prepozna. Ta mu svetuje pri boju z ribo, ki hoče Tobiji odgrizniti nogo. Da pa mu tudi namig, naj se ustavita pri Raguelu, ki ima edinko Saro, kateri je na poročno noč umrlo že sedem mož. Potem, ko se ustavita pri njih, se Tobija poroči z njo in po poročni noči ostane živ.

BOG NAGRAJUJE PRAVIČNE

Sarin oče je zabičal Tobiji, da mora štirinajst dni ostati pri njih in razveseljevati užaloščeno srce njegove hčerke. Tobija je zato Rafaela poslal po denar h Gabaelu. Ko se je ta vrnil, in ko je minilo štirinajst ni, so Tobiaj, Sara in Rafael z vso doto, ki sta jo dobila, odšla na Tobijev dom. Rafael je naročil Tobiji, naj z žolčem, ki ga je vzel ubiti ribi na začetku poti, očetu pomaže oči. To bo odstranilo bele pege z očetovih oči. Tobija je naredil tako in oče je spet videl in slavil Boga. Blagoslovil je Saro in jo povabil v njen novi dom. Ko je Tobija svojemu spremljevalcu Rafaelu kot plačilo za spremljanje hotel dati polovico vsega, kar sta prinesla, je ta njega in njegovega očeta Tobita skrivaj poklical k sebi in povedal, da je angel. Naročil jima je, naj za vse, kar se je zgodilo, slavita Boga in se mu zahvaljujeta. In Tobija in Tobit sta storila tako.