Petek 10.5.2013

Drage poslušalke, cenjeni poslušalci!
Smo v pričakovanju binkoštnega praznika, praznika Svetega Duha. Grška beseda za duha je pneuma. Isto besedo rabimo tudi pri vozilih, ko govorimo o pnevmatiki. Ali nas moti, da imamo isto besedo za božjega Duha kakor za kolesa. Duh je vendar nekaj svetega, pnevmatika nekaj banalnega, vsakdanjega. Pa vendar ima tudi Sveti Duh opraviti z snovjo, z materijo. Božji Duh je ob stvarjenju plaval nad vodami, Božji Duh oživlja mrtve kosti v Ezehijelovem prerokovanju, Božji Duh obnovi obličje zemlje. V stari cerkveni himni ga opevamo: O pridi Stvarnik, Sveti Duh.
Stvarnik tudi vidnega, materialnega sveta. Sveti Duh je skrivnosten, skrivnostna je tudi materija, ki jo je ustvaril. Zaupana je tudi nam. Prijeten dan želim!

Četrtek, 9.5.2013

V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. Tako pojemo z našim blaženim škofom Antonom Martinom Slomškom.
(Delajmo, delajmo zlata kolesa, da se popeljemo v sveta nebesa …tako sem prepeval svoj čas s šolarji.)
Vnebohod praznujemo danes. Kar dvakrat nam sveti Luka postreže s poročilom o tem dogodku. Najprej v Apostolskih delih, potem pa še v evangeliju, ko Jezus strnjeno povzame svoje odrešenjsko delo in obljubi, da bo poslal Svetega Duha. Nato se dvigne v nebo medtem ko blagoslavlja svoje učence. S tem hoče evangelist povedati, da ta blagoslov traja naprej. Zadnje Jezusovo delo je blagoslov. Tako nas tudi ne začudi, da se učenci v velikem veselju vračajo v Jeruzalem. Zavedajo se, da so zdaj oni obdarjeni s tem božjim blagoslovom, še več: oni smejo ta blagoslov dajati naprej. Tudi mi smo poklicani v to nalogo. „Blagoslavljajte, ker ste bili v to poklicani!“ nam naroča apostol Peter (1 Petr 3,9). Lepo doživet praznik želim!

Sreda, 8.5.2013

Dobro jutro drage poslušalke, dragi poslušalci!
Znani jezuit in bogoslovni profesor Karl Rahner je napisal knjižico z naslovom »Navadne stvari«. Med temi navadnimi stvarmi opisuje tudi hojo (Das Gehen) in razlaga, kako elementarnega pomena za človeka je hoja. Krščanstvo se je zavedalo te resnice. V procesijah hodimo. Pred nami so hodili. Za nami bodo hodili. Jezus je svoje učence poklical: »Hodi za menoj. Hoja je del odrešenja.

Torek, 7.5.2013

Gospe in gospodje! Prisrčno pozdravljeni!
Prošnji dnevi so starejši od krščanstva, prevzeli so jih od poganov. Ti so častili razna božanstva, ki so bila zadolžena za to, da setev vzkljije, raste in zori. Ta skrivnostna moč mora imeti svoj izvor v božanstvu, po našem krščanskem prepričanju: v Bogu. Poganska misel malo pokristjanjena: Anima humana naturaliter christiana – Človekova duša je po naravi krščanska, je spoznal in trdil že znani afriški cerkveni učitelj Tertulijan.

Ponedeljek, 6.5.2013

Cenjene poslušalke! Dragi poslušalci!
Križev teden obhajamo in hodimo na prošnje procesije, da molimo za blagoslov polj, vrtov in vinogradov.
Moderni človek hoče biti čimbolj neodvisen od soljudi in Boga. Tako mu peša smisel zato, da bi še koga za kaj prosil. Če pa prav pogleda na svoje življenje, mora in more spoznati: odvisen sem, potrebujem sočloveka in predvsem mi je potreben Bog in njegov blagoslov. Bog daj en dober dan!

Nedelja, 5.5.2013

Drage poslušalke! Cenjeni poslušalci!
Slovo, odhod in nov prihod. »Odhajam in pridem k vam« pravi Jezus v današnjem evangeliju. Malo skrivnostno se nam zdi vse skupaj, kar Jezus pove v odgovor na vprašanje Juda Tadeja (to vprašanje v današnjem evangeliju ne slišimo): Zakaj se hočeš razodeti nam ne pa svetu? Jezusov odgovor: Razodel se bo učencem in po njih se hoče razodeti tudi svetu. Učenci so tisti, ki ga ljubijo in se držijo njegove besede. Deležni bodo Očetove ljubezni, še več: Bog Oče in Sin bosta pri njih prebivala. Močna, silovita obljuba: Bog prebiva v človeku, ki ljubi Jezusa. Ali se ta napoved res uresničuje tako, da jo mi moremo doživeti pri drugih in pri sebi? Ali je naša ljubezen do Jezusa tako prepričljiva in močna? Jezus učencem obljublja Svetega Duha, Tolažnika, ki naj nas vodi na tej naši življenjski poti.
Papež Frančišek je pred kratkim govoril o tem, da moramo biti skupnost ljubezni. Samo tako zmoremo biti kristjani. Če nam to uspe, če se nam to posreči, dobimo za nagrado kot božji dar mir. To je mir srca, ki presega tisti mir, ki ga daje svet. V ta nemirni svet, v ta nemir v Cerkvi, ponuja Kristus svoj mir, ki je sad ljubezni, dar Svetega Duha. »Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Bogu« je zapisal sveti Avguštin. Lepo nedeljo želim!