Nedelja, 11.12.2022

Veselje

Videti je, da današnji čas ponuja kaj malo razlogov za veselje. Prevladujejo slabe novice. Imajo moč, da prekrijejo dobre. Mediji, ki so naše okno v svet, nas zasipavajo z grozljivimi podobami: ujme, posledice podnebnih sprememb, vojne, lakota, bolezni, prepiri in spopadi na vseh področjih, vse je prežeto z mržnjo in sovraštvom. Svet zelo spominja na podobe iz Razodetja.

Pa bodi vesel!

A kljub temu, apostol Pavel pravi: »Veselite se v Gospodu, zmeraj«, semper, always, immer. Še poudari »ponavljam vam, veselite se«. Nobenega razloga ni, da mu ne bi verjeli. A 'vedno' pomeni tudi sedaj, v tem trenutku, v našem času! Vendar je med 'veselite se' in 'zmeraj' še ključen izraz 'v Gospodu'. Temelj notranjega veselja in miru je torej prepričanje, da v stiski nismo nikoli sami, če se le želimo in zmoremo prepustiti varnemu objemu deteta iz Betlehema. Morda laže zaupamo podobi nebogljenega dojenčka kot pogosti, napačni, zelo zgrešeni predstavi o krutem in maščevalnem Bogu.

Vas je kdaj vznemirila vsebina romana, da ste pokukali na zadnjo stran in preverili, kakšen je konec? Ob zavesti, da se bo na koncu vse dobro končalo, ste mnogo mirneje v branju prebrodili kruta dogajanja. Tako tudi v našem življenju. Vemo, kako se bo končalo in komu zaupati, zato: »Gaudete in Domino semper – Veselite se v Gospodu zmeraj«!

Ponedeljek, 12.12.2022

Odločitev za pravo pot

Adventna bogoslužna besedila na več mestih poudarjajo pomembnost iskanja prave poti. Prenesti to preprosto misel v življenje pa ni tako samoumevno. Potrebujemo namreč dva osnovna podatka: kje smo in kam moramo priti. Potem bomo že nekako našli pravo pot, tudi če bo vijugava in malo daljša. Če so se nekoč orientirali po zvezdah in soncu, se v današnjem času zanašamo na udobje satelitske navigacije. Množica satelitov nam pomaga opredeliti našo lego, lahko pa tudi izberemo cilj poti.

Ista načela veljajo tudi za življenjsko pot vsakega od nas, le orientacijska sredstva so drugačna. Našo lego določajo odnosi. Vsaka oseba, s katero smo v odnosu, nas opredeljuje na zemljevidu življenja. Več kot je teh odnosov, bolj kot so vzajemno živahni, natančneje je določeno naše trenutno izhodišče.

Druga bistvena oporna točka je cilj. Vsak človek nosi v sebi, vse od spočetja, podobo izgubljenega raja. Podoba je lahko zabrisana v podzavesti, a vendar nikoli ne ugasne, vsaj tli. Dajmo ji priložnost, da zagori, da zasveti in začne s svojim smislom usmerjati naše odločitve. Potem se ne bomo odločali zaradi moči oblasti, ampak svobodno zato, ker resnično z zaupanjem želimo k temu cilju: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28)

Torek, 13.12.2022

Luč

Leta 1883 je zasvetila prva javna električna žarnica v Mariboru, 11 let kasneje, 5. avgusta 1894 je bila v Škofji Loki ob otvoritvi električne razsvetljave velika slavnost s koncertom vojaške godbe, javno tombolo, blagoslovom ter baklado z ognjemetom in družabnim plesom. Torej nas elektrika spremlja le pičlih 140 let! V tem času smo postali od nje popolnoma odvisni. Ne verjamete? Samo zamislite si naslednjo uro svojega življenja in odmislite podporo elektrike! Dejansko smo priklopljeni nanjo.

Elektrika nam poveča moč, učinkovitost, omogoča več udobja, skrajšuje temni del dneva ter omogoča neverjetno komunikacijo. V najkrajših dnevih nam z bleščavo razsvetljavo vzbuja lažno upanje, da smo sposobni sami rešiti vse nadloge teme. S svetlobo, ki jo je ustvaril človek s svojim znanjem in sposobnostmi, a tudi izrabil z nadutostjo, s pohlepom in grabežljivostjo.

Vendar je to svetloba, ki jo tema sprejme. Pritisk na stikalo ali eksplozija raketnega izstrelka v transformatorski postaji sta dovolj, da tema posrka svetlobo. Na Betlehemskih poljanah pa je človeštvu zasvetila drugačna svetloba, takšna, ki je tema ni sprejela in ne bo nikoli ugasnila. Je luč upanja življenja v svetlobi večnosti. Sledimo tej luči!

Sreda, 14.12.2022

Ppričakovanje in čuječnost

Letni časi dajejo času bolj oprijemljivo obliko. Laže dojemamo, da teče. Od jeseni do pomladi, in spet, od pomladi do jeseni. Ta ritem nas ohranja v gibanju, v nizu pričakovanj, da se obarvajo listi, da zapade prvi sneg, da zacveti teloh in se oglasijo ptice, da zadiši po morski soli in kmalu za tem se v gozdovih že širi vonj po gobah. Pričakovanja nas nevsiljivo vodijo naprej. Ko se izpolni eno, se že pojavi novo.

Podobno spodbujajo naše versko življenje obdobja od Božiča do Velike noči in spet do Božiča, čas spokornosti in premišljevanja v znamenju vijoličaste barve ter blišč bele barje slave in veselja ob spominjanju na Božje rojstvo in vstajenje.

A vendarle so ta pričakovanja drugačna, ko se potopimo v njihovo bistvo, pod površje praznično osvetljenih izložb in ulic, ki spodbujajo misli na obdarovanje. Adventni čas nas pripravlja na dojemanje komaj predstavljivega dogodka: da se vsemogočni Bog pridruži človeštvu v nebogljenem dojenčku. Od tega trenutka naprej je Bog z nami in nas ne bo več zapustil do konca dni. Zato nas Božič spominja, da je Bog že z nami, da je med nami in čaka, da ga sprejmemo. Usposablja nas za Božje kraljestvo, kjer pričakovanje postane čuječnost, nenehna pripravljenost za ljubeč pogovor.

Četrtek, 15.12.2022

Napačna predstava in kopičenje

Kača bi lahko bila zavetnica oglaševalcev. Še danes uporabljajo namreč iste prijeme, kot jih je uporabila kača, da je privedla človeka do izvirnega greha. Od tedaj se očitno nismo prav nič spremenili. Kača je Adamu in Evi predstavila sadež s prepovedanega drevesa spoznanja, kot »da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje«. Prepričevanje kače je temeljilo na usmerjanje pozornosti na okus, videz in koristnost.

A pomembnejše od argumentov kače je tisto, kar je bilo na drugi strani tehtnice odločitve – Božje opozorilo, naj človek ne jé od drevesa spoznanja, sicer bo umrl. A očitno Adam in Eva nista zaupala Bogu, bolj vabljiva je bila moč spoznanja. Od tu je le še korak do tega, da bolj kot Bogu verjameš vase in se zanašaš na vabljivo varljive ponudbe. Odpoveš se odnosu z osebo ter se navežeš na stvari. Začneš jih kopičiti, da bi se sam odrešil.

Adventni čas je priložnost, da poglobljeno usmerimo pozornost v odnose: z Bogom, stvarstvom in ljudmi, s katerimi živimo ali jih srečujemo. Storimo to in naše odločitve bodo drugačne.

Petek, 16.12.2022

Darovanje

Slovenščina je čudovit jezik, ne le, da je butičen, privilegij peščice ljudi na Zemlji, vanj so naši predniki vgrajevali sporočila, pomembna za prihodnje rodove. Morda je tak primer beseda 'dar'. Če jo obrnemo, dobimo 'rad'. Dar je torej neločljivo povezan z ljubečim odnosom. Če nekomu nekaj podarim iz preračunljivosti, je to investicija. Če dam zaradi čuta dolžnosti - plačilo, lahko celo žrtev. Kadar pa darujem delček sebe zgolj zato, ker imam drugega rad, potem je to dar. Brezpogojen, brez pričakovanja vračila. Je le žlahtna oblika odnosa med darovalcem in obdarjencem. Odnosa, ki bogati oba.

December je mesec obdarovanj, veliko je daril, a malo darov. Težko je biti imun ob tolikšnemu pritisku okolja. Od blišča in hrupa se lahko umaknemo v tišino hleva, kjer ohranjamo spomin na rojstvo Odrešenika. Tistega, ki je učil ljudi odnosov Sv. Trojice, tistega, ki je ljudi vzljubil in jim izkazal ljubezen do konca – daroval zanje svoje telo in kri. Takrat nam je naročil, naj prav to, da darujemo svoje telo in kri za druge, delamo v njegov spomin.

Takšni naj bodo tudi naši darovi. Naj žlahtnijo naše odnose. Potem se bo ponovil čudež iz Betlehema tudi v našem življenju: iz štale vsakdanjosti bo nastalo svetišče večnosti.