Petek, 02.05.2014

Lepo dobro jutro!

Petek je, konec tedna pred nami in s tem kmalu tudi spet nedelja, prvi dan novega tedna. Kako se torej pripraviti, po možnosti sprostiti, se odpočiti in nabrati novih moči za novi delovni teden?

Najbolje s humorjem, ki se mojstrsko razkriva v legendarnih dialogih med duhovnikom Don Camillom in Jezusom. Potoži mu, kako je ubog in težak križ, ki ga mora nositi! Pa ga Jezus vpraša:

»Camillo, tako težak pa ta tvoj križ spet ni. Nisem ti namreč dal naloge, da bi moral nove orgle graditi sam, voditi sam farni praznik, da ne omenim še ustanovitev društva za vzrejo zajcev!«

»Ampak, vse to je pa ja v dobro ljudem!«, mu ugovarja Camillo.

»Vse ob svojem času«, ga pomiri Jezus.

»Kako pa naj vem, kdaj je pravi čas?« se ves zaskrbljen sprašuje Camillo.

»Pridi k meni in me vprašaj! Doslej namreč nisi imel časa, da bi se pri meni odpočil in o vsem skupaj z menoj premišljeval!«

Torej, lep konec tedna. Ni nujno, da bi moral biti spet mega presenetljiv.

 

Četrtek, 01.05.2014 - Praznik

Dobro jutro vsem skupaj!

Prvi maj, praznik dela, dosežek socialno-revolucijonarnega duha in obenem vstop v šmarnične skrivnosti Marijinega meseca. Kako to navidezno protislovje združiti? Predlagam, da kar z močnim simbolom rdečega nageljna, dišečo rožo skrivnostno. Razkriva nam hrepenenje slehernega človeka po izpolnjenem in srečnem življenju v pravičnosti, medsebojnem spoštovanju in radostnem odkrivanju skrivnostnega božjega otroštva.

Za številnimi nagovori in pridigami na današnji praznični dan, mirno in nevsiljivo razdaja svoj prijetni vonj preprosto, ponižno, lepo dekle, pogumna žena in sočutna mati, Marija, ki jo v priljubljeni slovenski majniški pobožnosti častimo in opevamo tudi kot rožo skrivnostno.

Kdo, vprašam, pa naj bo še tako revolucijonarno-razsvetljen, bi se mogel odtegniti mogočnemu Marijinemu hvalospevu za pravičnost in mir na svetu? V njem se zrcali „opcija za uboge“, odločitev vesoljne Kristusove Cerkve za ubogega, ponižanega in izrinjenega sočloveka, ki še zmeraj množično trpi in umira zaradi lakote in stiske, ki sta posledica krivičnega razdeljevanja zemeljskih dobrin. Preprosto dekle je ubesedilo jasno božjo voljo: „Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.“ (Lk 1,52-53)

 

Sreda, 30.04.2014

Dobro jutro!

Blagor vam, ki delate za mir, kajti imenovani boste božji otroci! To je sedmi blagor iz Jezusove pridige na gori s katerim nam želi približati vrednote življenja, tisto, kar dejansko šteje in ostaja veljavno skozi vse rodove. Gre za zagotovilo sočloveku, da je dragocen, nepogrešljiv, spoštovan in s tem ljubljen.

Blagor vam, ki delate za mir, kajti štejete med tiste, ki nimajo strahu pred prihodnostjo, ki ne sumijo za vsakim vogalom sovražnika, ki ne pletejo v dnevnih sporih vse tesnejšo mrežo nemiru.

Vi, ki delate za mir, štejete v krog tistih, ki pomagate pri zdravljenju zastrupljenih in uničenih odnosov med ljudmi. Skupaj z Jezusom nastopate proti neustavljivemu stopnjevanju ti. eskalaciji nemiru.

Spodbudite še druge v prepričanju, da prejme od Boga vsakdo vse, kar je potrebno za življenje. To je pot, na kateri se razblini strah in se rojeva moč za učinkovito preseganje sporov in resnično reševanje sprtosti med ljujdmi.

 

Torek, 29.04.2014

Prijetno dobro jutro!

Vsako leto na današnji dan moje misli poletijo tudi med pogumne selske rojakinje in rojake, ki so jim nacionalsocialistični zločinci 29. aprila 1943 v sivi hiši na Dunaju z obglavljenjem na giljotini vzeli življenje. Bili so naši rojaki, kmetje in delavci, odkriti narodnjaki in pogumni kristjani, ki se niso ustrašili aktivnega upora krivičnemu in krvoločnemu režimu. S svojo osupljivo potjo v smrt so v svoji drzni nepokorščini sledili Jezusovi v njegovi pokorščini do smrti. Skupna oporoka številnih pokončnih rojakinj in rojakov še posebej odmeva v naši dvojezični škofiji ter spremlja in spodbuja človeka  na poti sprave, ki je spotoma strma in trnova, a ostaja najvišji cilj in najgloblji smisel življenja. V trajnem spominu bomo ohranili poslovilne besede na smrt obsojenega rojaka pred odvedbo na Dunaj: „Morijo nas, ker nočemo umreti, ne dovolite, da bi vam, ki ostanete živi, kdaj koli prepovedali naš jezik in naše pesmi!“ Skupaj pomagajmo, da z razvijanjem aktivne kulture spominjanja, ki ohranja dostojen spomin na življenje naših zglednih prednikov, odpiramo dostop do vrelcev moči za oblikovanje pravične in človekoljubne prihodnosti.

 

Ponedeljek, 28.04.2014

Dobro jutro!

Ko pomislim na svetopisemski obisk farizeja Nikodema pri Jezusu, ki mu razodeva potrebo po novem rojstvu za vstop v božje kraljestvo, bi rad današnjo duhovno spodbudo posvetil mladim birmanskim kandidatkam in kandidatom.

Že več mesecev se pripravljate na praznovanje binkoštnega čudeža, novo osebno rojstvo v Duhu. Želim vam, da zaznate svetel plamen, ki nikoli ne ugasne in bi rad grel tudi vaše srce in dušo. To je Duh življenja, ki bi rad spodbudil vašo osebnost, ko v svojem občutljivem pubertetnem položaju vstopate v krog krščanskega občestva, kot soodgovorni živi kamni, ki se vgrajujete v neporušljivo duhovno stavbo.

Močno vam želim, da bi v globini svojega srca začutili zanesljivo oporo nebeškega Očeta, ki kakor mogočna lipa, kakor jo poznam npr. na gori sv. Heme, zaznamuje središče življenja. Močna, zanesljiva opora je, na katero se človek lahko vsakčas nasloniš, ki te v vročih časih vabi v hladno senco in ki te posipa z dišečim in zdravilnim cvetjem.

Vse to, drage birmanke in dragi birmanci, pripravlja novo rojeno življenje iz Duha. Sprejmite dar nebes z vsem srcem in z vso dušo in veselite se!

 

Bela nedelja, 27.04.2014

Dobro nedeljsko jutro želim!

Kultura smrti zapira, kultura življenja odpira! Kultura smrti ustrahuje, hromi, zaustavlja, ponižuje, žali, zatira, izkorišča in pobija. Kultura življenja spodbuja, opogumlja, pomirjuje, sprošča, osvobaja, krepi zaupanje, deli oblast in spoštuje dostojanjstvo slehernega človeka. “Moj Gospod in moj Bog!” slišimo v današnjem evangeliju priznati zaskrbljenega Tomaža, potem, ko se nedvoumno prepriča o telesni navzočnosti vstalega Kristusa.

V podobno prepričljivem duhu sem četrt stoletja doživljal slovanskega papeža Janeza Pavla ll.. Danes bo v Rimu povzdignjen med svetnice in svetnike, v družbo sv. bratov Cirila in Metoda, sv. Modesta in sv. Heme Krške. Ob vsekakor tudi spornih potezah odločnega papeža, posebej še pri vprašanjih morale spolnosti ali pri njegovem pristopu k teologiji osvoboditve, zdaleč prevladuje njegovo neutrudno polaganje semena zaupanja v božje načrte kulture življenja. S svojim zgledom mlademu rodu, svojim prizadevanjem za edinost Cerkva, svojem spoštljivem odnosu do starosti in bolezni, predvsem pa s svojim tehtnim prispevkom k nekrvavemu premagovanju totalitarnega komunističnega režima je potrdil svojo vero v vstalega Kristusa, ki zmore premagati še tako visoka, močna in trdno zaklenjena vrata sužnosti. Tako naj bo današnja nedelja božjega usmisljenja blagoslov za vse stvarstvo.