Petek, 2. november - Verne duše

Na današnji dan vernih duš se spominjamo naših rajnih sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev. Križi, rože, sveče na naših dnevnih poteh ob cestah pa nas te dni še posebej spominjajo na žrtve v prometu. Primerni statistični podatki v avstrijski primerjavi še napreju ostajajo žalostni in zaskrbljujoči. Prav Dan vernih duš nam lahko pomaga, da s svojo trdno vero pomnožimo upanje, da se po smrti nihče od nas ne bo preprosto razkrojil v prazno oz. se izgubil v neizmernih širinah vesolja. Nasprotno: našel bo življenje v novi resničnosti, tam, kjer se bosta razpustila čas in prostor.

Dan vernih duš nas sooča z osebno smrtjo, z osebno zemeljsko minljivostjo. Naša povezanost z Bogom, torej z vsem, kar je kdajkoli bilo ali pa še kdaj bo, pa nam postreže z ogromno razbremenitvijo. Človeška prizadetost, bolečina, jeza, žalost, njegovo spodrivanje in njegov upor, se v tej luči spremenijo v znosno breme in končno pripeljejo do miru in sprave. To je resničen korak naprej pri odkrivanju skrivnosti življenja.

Četrtek, 1. november - Vsi sveti

Prijetno dobro jutro na današnji praznik Vseh svetih. Vstajenjsko veselje nas napolnjuje, ko v velikem krogu svetnic in svetnikov, prerokinj in prerokov, predstavnic in predstavnikov vseh narodov na zemlji slavimo odrešenjsko delo Jezusa Kristusa – svoje vstajenje in večno življenje.
Praznujemo s svetniki, svojimi zavetnicami in zavetniki, ki so poskušali živeti po Jezusovem nauku. Storili so mnogo dobrega, občudovanja vrednega, presenetljivega. Verujemo, da so po svoji smrti Bogu v nebesih še posebno blizu. Sprejmimo njihovo spremstvo ob svojem stremljenju po dobrih idejah, po samostojnosti, razsodnosti, tankočutnosti, po odprtosti za sočloveka in v svoji pripravljenosti za solidarno pomoč.
Drug z drugim se tako povežimo v potujoče božje ljudstvo, ki sooblikuje svet kot kraj upanja, miru in dostojnega življenja za vse ljudi.

Sreda, 31.10.2012

Edinost v raznolikosti je geslo, ki se dobro ujema z današnjim dnevom. Spominja nas na Martina Luthra, ki je pred 495-timi leti nabil na vrata wittemberške grajske cerkve svojih 95 tez proti prodajanju odpustkov in cerkvenih služb. S tem se je začelo obdobje reformacije - versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, ki naj bi preuredilo rimskokatoliško Cerkev.
Predvsem zahteva, da naj bi vsak vernik sam bral Sveto pismo v svojem maternem jeziku je odločilno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, in s tem tudi na našo slovensko književnost. Tako se je v tem obdobju rodila prva slovenska knjiga. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal „Abecednik“ in „Katekizem“. Med pomembni deli štejemo tudi Bohoričevo slovnico „Zimske urice“ in Kreljevo „Otročjo biblijo“. Z Dalmatinovim prevodom celotnega Sv. pisma leta 1584 se pa Slovenci s ponosom smemo uvrstiti med prve evropske narode, ki smo veselo oznanilo lahko prebirali v svoji materinščini.

Torek, 30.10.2012

„Dobro je živeti, tudi, če temu ne zmorem zmeraj pritrditi. Namerno sem ustvarjen. Nisem otrok naključja ali nujnosti, temveč sem otrok volje in svobode. Zato sem tudi potrebovan in najdem svoj smisel, svojo nalogo, ki je namenjena le meni. Obstaja ideja o meni, ki jo lahko iščem, najdem in izpolnim.”
Bistre in daljnovidne misli našega papeža Benedikta XVI. spodbujajo in izzivajo vsakega, posebno pa seveda mladega človeka, ki ima kot otrok volje in svobode življenje še pred seboj. Govori o močnem zaupanju v posrečeno življenje in o zagotovilu vsakemu posebej, da pač ni le skorajda neopazen produkt naključja, temveč, da je edinstveno, nepogrešljivo, za življenje nadarjeno ustvarjeno božje bitje. Namerno in svobodno bitje je, ki prevzema odgovornost za sooblikovanje življenja v pravičnosti, solidarnosti in miru.
V sedanjem času dramatičnih zapletov širom po svetu, te besede še močneje poudarjajo, da je v prizadevanjih za zadovoljivo sožitje ljudi vedno in ob vsakem času poklicana vsaka in vsak izmed nas.

Ponedeljek, 29.10.2012

Nov dan, nov delovni teden. Le kakšen naj bo? Uspešen, storilen, zadovoljiv, presenetljiv, vesel, nežen in ljubezniv. Kaj pa, ko bi si privoščili še ščepec spokojnosti in tako tudi med tednom namenili čimveč pozornosti blagodejnim trenutkom sreče? Veliki mistik in mislec krščanskega srednjega veka, mojster Eckhart, bi nam takole svetoval:
Če bi me pobarali, da bi vam jedrnato razložil, čemu je ustvaril Stvarnik vsa bitja, bi vam rekel: spokoj.
Če bi me v drugo pobarali, kaj da išče Sveta Trojica v vseh svojih delih, bi vam odgovoril: spokoj.
Če bi me v tretje barali, kaj da pri vseh svojih vzgibih išče duša, odgovoril vam bi: spokoj.
Če bi me vprašali v četrto, kaj da vse kreature iščejo z vsemi svojimi naravnimi prizadevanji in vzgibi, odgovoril vam bi: spokoj.
Močno soglašam z mojstrom in vam v novem tednu privoščim vrsto dragocenih spokojnih trenutkov.

Nedelja, 28.10.2012

Nedelja se prebuja in s tem mogoče tudi čas za prijetne trenutke ob lepi glasbi in pesmi, priljubljene umetnosti in oblike z močno sporočilnostjo. Kdor poje, dvakrat moli, pravimo, in tudi sv. pismo to večkrat potrjuje. Besedo zapeti oz. petje najdemo v zlati knjigi knjig kar 309 krat, v novi zavezi 36 krat. Sporoča nam, da človek, tam, kjer se dotakne Boga, sam postane pesem. Predvsem se to razodeva v knjigi psalmov, ki že tisočletja spremlja človeka. Gotovo ni naključje, da jo zato najdemo prav na sredini sv. pisma.

Pri današnjem nedeljskem bogoslužju ob prepevanju psalma 126 lahko sledimo božjim izvirom veselja:
Tedaj so bila naša usta polna smeha in naš jezik vriskanja;
tedaj so govorili med narodi: »Velike reči je GOSPOD storil zanje.
Tisti, ki sejejo s solzami, žanjejo z vriskanjem.
Odhaja, odhaja z jokom, ko nosi seme za setev;
prihaja, prihaja z vriskanjem, ko nosi svoje snope.

To je hvalospev človeka, občestva, vsega človeštva in odziv vesolja, pravi oče cerkvenega petja, sv. Ambrozij. Na začetku dneva psalm zadoni, na koncu dneva pa odmeva.