Nedelja, 25.8.2024

Življenje brez vere bi bilo nesmiselno, življenje brez humora pa skrajno suhoparno, saj brez humusa tudi ni sadeža!

Prejšnjo nedeljo govori Jezus, da je treba jesti njegovo telo in piti njegovo kri, v današnjem evangeliju pa njegovi učenci govorijo o trdi besedi, ki jo ne morejo slišati. Razen Petra, ki kljub zbeganosti zaupa Jezusovemu oznanilu izrazi svojo veroizpoved: „Gospod, komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš!“ S tem položi temelj apostolski veri Kristusove Cerkve, ki išče v Bogu Očetu smisel stvarstva, v Sinu Jezusu orientacijo človeka, v Sv. Duhu novo rojstvo in prenovljeno življenje v skupnosti, ki jo prežemajo vera, upanje in ljubezen.

Bog lonaj Petru za vztrajnost, pa čeprav je na dramatični odrešenjske poti v skrbi za svoje nago življenje še nekajkrat podlegel strahu. S svojo trdno vero je ostal blizu Bogu, ki je kot središče vesoljnega stvarstva povezan s svojim Sinom Jezusom, ki je z vstajenjem od mrtvih odprl novo poglavje, večno življenje za vse.

Bog lonaj pa tudi Zofiji, ki zelo rada hodi v otroški vrtec, kjer predvsem tudi zelo rada riše. Vzgojiteljica jo nekaj časa z zanimanjem opazuje in vpraša, kaj ravnokar dela. „Rišem Boga!“ kratkomalo odvrne Zofija. Vzgojiteljica nekoliko zamišljeno doda: „Hm, ampak saj nihče ne ve, kako izgleda Bog!“ Zofija, zazrta v svoje skoraj končano delo, odvrne: „Čez dobro minuto že!“

Ponedeljek, 26.8.2024

Nov delovni teden je pred nami in še lahko uživamo poletne počitnice. Vedno znova začetek povezan z upanjem na kakšno prijetno presenečenje. Kakor bi to lahko bili zvoki duhovne pesmi, ki jih vsako leto prepevamo na slovenskem počitniškem tednu za družine v Kančevcih. Med najlepšimi je prav gotovo naslednja:
Z nasmehom v očeh se odpravljam v ta dan, delo Tvojih rok. Je sonce, je dež, je žalost in smeh in v vsem si ti Gospod.

Pesem ptic o Tebi govori, šumenje rek radost budi. Veter poje pravljico dreves. Gospod, povsod slišim te.

Gospodova pesem se v skupnosti otrok in staršev spremeni v vrelec žive vode, ki poživlja sproščeno razpoloženje in ustvarjalno veselje. Od jutra do večera priložnost za mala in velika presenečenja, vsakdanji kruh za srce in dušo, ki ga nikoli več ne zmanjka in se množi v krogu prijateljev, sorodnikov, sosedov in po vsem svetu, kakor cvet dišeč, ki se odpre z jutrom, sonce, ki odpira oči in polje, ki se v plesu ziblje z vetrom.

Torek, 27.8.2024

Na današji god sv. Monike, matere sv. Avguština, naj spregovori Christa Spilling-Nöker s svojo prošnjo za blagoslov:

Bog naj nas blagoslovi in nas varuje,

da bili obvarovani pred oblastjo temnih moči v sebi

in pred skušnjavo,

da bi z njimi hoteli vladati svetu.

Bog naj nas blagoslovi in nas okrepi,

da bi premagali strah

predvsem, kar ogroža naše življenje

in kar deluje uničujoče v svetu.

Bog naj nas blagoslovi in nas napolni z mirom,

da bi se sami lahko odpočili

in zbrane moči vložili za mir na svetu.

Kakor je bilo v življenju sv. Monike v 4. stoletju, le nekaj desetletij pred razpadom zahodnega rimskega cesarstva in pred gradnjo prve romarske cerkve na gori sv. Heme nad Globasnico, smo še kar naprej soočeni z uničujočimi silami, ki podirajo in uničujejo načrte božjega stvarstva. Edino blagoslov miru ima moč, da smrtonosne meče prekuje v pluge.

Sreda, 28.8.2024

Nemirno je naše srce, dokler se ne odpočije v Tebi

Verjetno najbolj znan citat in hkrati v enem stavku opisana razburljiva življenjska pot sv. Avguština, največjega latinskega cerkvenega očeta, ki je umrl na današnji dan leta 430 v Hiponu v Severni Afriki. Takole je sam opisal svojo pot, ki jo sklepa z molitvijo:

»Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj, in tam sem te iskal, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari, ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.«

Velik si, Gospod, in hvale vreden.
Velika je Tvoja moč in Tvoji modrosti ni mere.
Tebe hoče hvaliti človek, ki je drobec Tvojega stvarstva,
Ti nas spodbujaš, da nam je radost Tebe hvaliti,
zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce,
dokler ne počije v Tebi. Amen

Četrtek, 29.8.2024

Naj se današnji četrtek začne tako malo za šalo! Zato stopimo pred nebeške duri, na katere potrka gospod Groš. Peter odpre in vpraša: »Kaj želite?« Gospod Groš zahteva naj mu dovolijo vstop v nebesa. Peter odpre veliko knjigo, dolgo časa lista in odvrne: »Niste zabeleženi v tej knjigi, zato tudi ne morete vstopiti!« Gospod Groš tega ne more razumeti in zahteva od Petra, naj ponovno pogleda v knjigo, toda rezultat je spet negativen.

Peter reče: «Ne morem vas pustiti noter, ker v moji knjigi ni zapisa, da bi vi kdaj koli storili kaj dobrega!« Sedaj gospod Groš odločno odvrne: »Sem dober kristjan in vse življenje sem plačeval cerkveni prispevek. Imam pravico do vstopa v nebesa!«

Nekoliko negotov odgovori Peter: »Počakajte tukaj, se bom pogovoril s šefom!«

Po kratkem času se Peter vrne: »Gospod Groš, vaš primer je rešen. Denar vam bomo vrnili!«

Petek, 30.8.2024

Papež Leon XIII, ki je vodil rimskokatoliško Cerkev med leti 1878 in 1903 je predvsem znan po svoji okrožnici »Rerum novarum« (o novih stvareh) iz leta 1891, kjer razmišlja o socialni pravičnosti na osnovi Katoliškega družbenega nauka. S tem se je v zgodovino zapisal tudi kot papež delavk in delavcev. Personalnost - človekovo dostojanstvo, solidarnost - človek povezan s svetom, subsidiarnost - delitev odgovornosti družbenega življenja ter skupna blaginja - avtonomija trga in nadzorstvo države so ključni pojmi ob razvijanju pravičnega sveta v družbi in državi.

Papež pa se je znal tudi pošaliti, npr. ko se je ob priložnosti dal slikati od nekega nič kaj posebno nadarjenega umetnika. Ko je bilo delo končano, ga je slikar prosil za prijazno signaturo slike. Papež je privolil in vprašal: »Ali lahko dodam še citat iz Svetega pisma?« »O ja, to bi vrednost moje umetnine prav gotovo še povišalo«, je odvrnil slikar. In Leon XIII je s čopičem zabeležil: »Jn 6,20. Leon XIII«. Kasneje je umetnik odprl Sveto pismo in tole prebral:

Janez, šesto poglavje, dvajseta vrstica: … on pa jim je rekel: »Jaz sem. Ne bojte se!«