Nedelja, 27.3.2022

Ps 34,2-7

Slavil bom Gospoda ob vsakem času,

njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.

Z Gospodom se ponaša moja duša,

ponižni naj to slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda,

njegovo ime vsi skupaj slavimo.

Iskál sem Gospoda in me je uslišal,

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in boste žareli od veselja,

vaši obrazi naj ne zardevajo.

Siromak je klical in Gospod je slišal,

iz vseh njegovih stisk ga je rešil.

Kakšna molitev, čista poezija, beseda teče, leti modremu nebu naproti kakor pero v rahlem vetriču. Pa naj bo stiska na zemlji še tako težka.

Mislim na naše družine in predvsem otroke, ki dobro zaznavajo zverinsko nasilje vojne v Ukrajini v naši skupni Evropi. Tankočutna otroška duša hrepeni po srčni bližini in varnem zavetju. Zato prižgimo luč za mir, skupaj oblikujmo svečo, ki naj nas dan za dnem druži in vabi k skupni molitvi. Vso pozornost posvetimo otroku in s svojimi besedami ponovimo psalm, ki smo ga slišali pri sv. maši:

Vsak čas sem pri tebi, rad te imam,

tudi Jezus je tu, čuti in prosi z nami,

s teboj se veseli in prepeva,

čutiš njegovo bližino?

Svetel plamen sveče prijetno greje,

gledam tvoj obraz in poslušam svoje srce,

ničesar se ne bojim.

Podaj mi roko, čutiš toplo dlan?

Jezus je naša luč in naše življenje,

vse je dobro, jutri bo spet sijalo sonce.

Amen.

Ponedeljek, 28.3.2022

Na današnji ponedeljek 4. postnega tedna nas spremlja psalm 30, ki slavi Gospoda, osvoboditelja, ki rešuje iz podzemlja in pred pogrezanjem v jamo. Njegovi sveti mu igrajo in se mu zahvaljujejo saj njegova jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost pa vse življenje. Saj me Gospod sliši in je moj pomočnik in moje žalovanje spreminja v rajanje. Zato bom Gospoda, mojega Boga, hvalil vekomaj.

Zelo spodbudne in tolažilne besede, ki enkrat razodete, veljajo za vse čase. Točno sredi med njimi pa jeza, ki traja le za trenutek. In to pri Bogu samemu? Torej, se tudi vsemogočni Bog lahko spozabi in zdrsne na rob obvladljivosti? Saj je jeza primerljiva z vulkanom, ki nenadoma izbruhne in s svojim uničujočim ognjenuim jezikom, s svojo lavo, požge in pokoplje pod seboj sleherno življenje. Zato je treba jezo obsoditi kot nekaj nespodobnega, prepovedanega, ja, celo smrtno grešnega!

In prav v tej skrajni izpostavljenosti je trenutek božje jeze tako zelo tolažilen, ker je dragocen namig človeku, da ga Bog v nobenem, še tako ogrožujočem položaju ne pusti samega. Potrpežljivo in dobrohotno spremlja svobodno življenje človeka, ki niha med previdnostjo in tveganjem, med blagoslovom in pogubo, med pogovorom in kričanjem, posluhom in zabitostjo, rahločutnostjo in trdosrčnostjo, zavzetostjo in apatijo, odprto dlanjo in trdo pestjo … in še bi lahko naštevali. Življenje je torej razvoj, dnevna priložnost za opazovanje, poslušanje, sporočanje in prepoznavanje odnosa do samega sebe in do soljudi. V tej skrajni razsežnosti se razkriva pot, ki po božjem načrtu vodi v dobro, saj njegova jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Ps 30,2.4.5-6.11-13

Gospod, slavim te, ker si me osvobodil

in nisi dal mojim sovražnikom veselja nad mano.

Gospod, iz podzemlja si me potegnil,

rešil me njih, ki se pogrezajo v jamo.

Igrajte Gospodu, njegovi sveti,

zahvaljujte se njegovemu svetemu imenu!

Njegova jeza traja trenutek,

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Sliši, Gospod, in usmili se me;

Gospod, pomočnik mi bodi!

Spremenil si moje žalovanje v rajanje.

Gospod, moj Bog, vekomaj te bom hvalil.

Torek, 29.3.2022

Na današnji torek, 4. postnega tedna sledi katoliška Cerkev psalmu 46, ki je človeku zavetje in moč.

Ps 46,2-3.5-6.8-9

Bog nam je zavetje in moč,

kot pomočnik v stiskah se je dobro izkazal.

Zato se ne bojimo, četudi se zemlja spremeni,

se gore prevalijo v sredino morja.

Reka s potoki razveseljuje Božje mesto,

ki je presveti šotor Najvišjega.

Bog je v njegovi sredi, ne bo se majalo;

Bog mu pomaga ob prvem svitu.

Z nami je Gospod nad vojskami,

naše zavetje je Jakobov Bog.

Pridite, poglejte Gospodova dela,

kakšne čudovite reči je storil na zemlji!

Kar nekam obstremim, ko prebiram ali še bolje prepevam te tisočletja stare verze.

Saj v pesmi zazveni vse, kar sem, zapojeta duša in telo in se zlijeta v božji odmev.

Sredina morja z največjo globino, reka z zuborečimi potoki, sredi mesta, ki je središče, srce življenja. Voda kot osnovni element življenja na naši zemlji.

V tem trenutku ne morem mimo gore sv. Heme, kjer človeka vabi in osvežuje vrelec v Rozalski votlini. Že tisočletja iskani kraj nad Podjuno je mogočno skalnato zavetje človeku. Kraj, ki vabi k počitku, h kratkem oddihu in zbranosti ob živi svetopisemski besedi. Pridite in poglejte Gospodova dela, kakše čudovite stvari je storil na zemlji! Krutost begunske stiske, ki se kakor gora pogreza v globino morja, na tem mestu za trenutek izgubi ubijajočo težo. Človek lahko zadiha in svoje moči zbere za delo za mir.

Sreda, 30.3.2022

V sredo, 4. postnega tedna prisluhnimo izbranim vrsticam iz psalma 145.

Ps 145,8-9.13-14.17-18

Blag in usmiljen je Gospod,

potrpežljiv in premilostljiv.

Dober je Gospod vsem,

usmiljen do vseh svojih del.

Resničen je Gospod v vseh svojih besedah,

dober v vseh svojih delih;

Gospod zadržuje vse, ki padajo,

dviga vse, ki so tlačeni.

Gospod je pravičen na vseh svojih potih

in dober v vseh svojih delih;

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo,

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Potrebujemo hrano za duha in za dušo, ki jo prejemamo po dobrih, dragocenih zgodbah. To so tudi življenjepisi naših prednikov, naših babic in dedov, ki so s svojo pokončnostjo premagali najhujše stiske. To so svetle zgodbe življenja, zgodbe odločnosti in poguma, zgodbe upora, ki so trajno shranjene v kulturi spominjanja. So močni posredniki in priče upanja, ki dajejo moč predvsem v časih vojnega nasilja. V tej stiski smo žejni lepote takih zgodb, ki krepijo srce, mirijo dušo in spodbujajo naše sanje. Namesto kulture strahu spodbujajo kulturo uspele, dobre prihodnosti. Današnji svet, ki podlega populističnemu in desničarskemu ustrahovanju potrebuje protiutež v resničnih zgodbah s povsem drugačnim sporočilom. To so posrečene zgodbe, ki jih piše vsakdan, ko je npr. družina iz Sirije, pred leti sama potrebna pomoči, danes med prvimi, ki pri nas na Koroškem po svojih močeh pomaga begunski skupini, ženam in otrokom iz Ukrajine. To je lepota zgodbe, ki zares spreminja svet.

Četrtek, 31.3.2022

Psalm 106 srečamo na današnji četrtek, 4. postne nedelje. Spet enkrat je človek ubral svojo pot in ponovno začel častiti zlato tele, ki s podobo bika muli travo. Sredi vojne bi človek prav tako lahko obupal in se vdal surovi ravnodušnosti. Molitev katoliškega mirovnega gibanja Pax Christi se temu primerno upira.

Ps 106,19-20.21-22.23

Naredili so tele ob Horebu

in molili iz zlata ulito podobo;

svoje veličastvo so zamenjali

s podobo bika, ki muli travo.

Pozabili so Boga, ki jih je rešil,

njega, ki je delal znamenja v Egiptu,

čudeže v Kamovi deželi,

čudovite reči ob Rdečem morju.

Že jih je hotel uničiti,

da ni Mojzes, njegov izvoljenec,

pri njem posredoval,

in odvrnil njegovo jezo, da jih ni uničil.

Hvala tebi Bog, da nisi naš Bog, ki v božjem veličastvu in iz vesoljne oddaljenosti gledaš na stisko ljudi, temveč, da si blizu, sredi bede in stiske in se zavzemaš za zatirane.

Tudi danes se pokaži kot ta Bog! Spreobrni mogočne, ki se sklicujejo na svojo pravico, in zato napadajo ljudi in ljudstva, jih zatirajo in izkoriščajo.
Pomagaj, da bi vsi ljudje spoznali, da je obljubljena dežela povsod, da je kraj življenja v polnosti, sveta zemlja, kjer srečamo tebe.

Tudi danes se pokaži kot ta Bog! Vzemi v svojo službo vsa verstva, vse krščanske Cerkve! Ne dopusti, da bi vladali nad ljudmi, temveč, da bi jim v življenju služili v svobodi, pravičnosti in miru.

Tako te prosimo z Jezusom našim bratom, ki je priča tvojemu človeškemu prijateljstvu in ljubezni, mogočen in nemočen po svojem solidarnem življenju in smrti. Ti si ga potrdil po vstajenju k sebi, kot znamenje upanja tudi za nas.

Amen.

Petek, 1.4.2022

Na današnji petek, 4. postnega tedna se spet vračamo k psalmu 34, ki smo ga preteklo nedeljo spoznali s svoje najsvetlejše strani. Danes pa vse drugače, tema se razlega, Gospodov obraz se obrača proti njim, ki delajo hudo, briše z zemlje njihov spomin. Pravični vpijejo, Gospod jih sliši in rešuje. Blizu je potrtim srcem, v duhu skrušenim. Varuje njegove kosti, niti ena izmed njih se ne bo strla.

Neusmiljena vojna še kar naprej divja in podira mostove človečnosti. Kako daleč sežeta stiska in obup v Ukrajini, a tudi v Rusiji, kjer so družine in otroci v zavoženem položaju vse bolj zapostavljeni. Zaupanje propada, moč molitve prav tako in tudi kultura dialoga. Razočaranje je veliko, povezano z naraščanjem strahu v negotovo prihodnost. Za nekatere ostaja le še vojna in z njo neusmiljenost, orožje in zastraševanje. Dalje bo divjalo vojno nasilje, globlji bodo jarki razdrtosti in nezaupanja. Kdaj bo spet možno iskreno sporazumevanje med državami sosedi? Razdejanje je ogromno in kako naj ravnamo kristjani? Poleg sodelovanja pri organizaciji humanitarne pomoči in lajšanju stiske begunske množice ostaja temeljna krščanska drža molitev, ki nobenega ne izključuje in prosi tudi za sovražnika. Kakor dolgo živimo tudi zupamo, da se bo končno vse obrnilo na bolje. Na tej osnovi si znamo predstavljati resnične podobe dobre prihodnosti. To velja za človeka samega, še bolje pa, če smo s svojim hrepenenjem povezani s soljudmi širom sveta, kot skupnost človekoljubnosti.

Ps 34,17-18.19-20.21.23

Gospodov obraz je proti njim, ki delajo hudo,

da zbriše z zemlje njihov spomin.

Ko pravični vpijejo, jih Gospod uslišuje

in jih rešuje iz vseh njihovih stisk.

Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca,

in v duhu skrušenim pomaga.

Mnogo nadlog zadeva pravičnega,

a iz vseh ga Gospod rešuje.

Varuje vse njegove kosti:

niti ena izmed njih se ne bo strla.

Gospod rešuje duše svojih služabnikov,

ne bo se pokoril, kdor koli se k njemu zateče.