Nedelja, 18.12.2022

Četrta adventna nedelja. Praznik Gospodovega rojstva je blizu. Apostol Pavel nam ponovno kliče: veselite se, spet vam pravim, veselite se, in jedrnato poudari vzrok našega veselja: Gospod je blizu. Gospod, o katerem so govorili preroki, da se bo imenoval Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Prijateljem, majhni skupini kristjanov v Rimu apostol kliče: vam, ki ste sprejeli vero v Jezusa Kristusa, milost in mir od Boga, našega Očeta. Mir, veselje in spokojnost, ki jih s svojim prihodom prinaša Odrešenik Jezus vsakemu človeku, ki temu nazareškemu otroku hoče odpreti vrata svojega srca.

V temle okolju, ko nam bučne reklame vsiljujejo vse mogoče, ko nam dopovedujejo, kaj vse moramo nabaviti, da bo, kot pravijo, naš december vesel, pa Bog prihaja k nam na drugačen način. Bliža se nam po naravi, prihaja nam naproti po stvareh in ljudeh. Najsilneje pa Bog prihaja k nam v trenutkih, ko smo pred njim v tihoti, ko se umaknemo vsakdanjemu hrupu, ko smo v tihoti svojega srca zmožni prisluhniti sebi in istočasno prisluhniti tudi Gospodu.

Naj ga prosim takole: Gospod, čeprav moram vsak dan opraviti veliko stvari, se ne bom vznemirjal, saj si ti z menoj. Tvoja dobrohotnost bo ohranjala moje ravnotežje, sredi mojih dejavnosti boš ti moja osvežitev, tvoja blagost bo umirjala moje misli. Umiri moje srce, o Bog, da se bom mogel o Božiču veseliti tvoje navzočnosti med nami.

Ponedeljek, 19.12.2022

Dobro jutro, dobri ljudje! Večkrat smo v adventnem času slišali besedo o Janezu Krstniku. Danes nam evangelij pripoveduje, s kakšnimi besedami je Gospodov angel Janezovemu očetu Zahariju napovedal, da se mu bo rodil sin. Takole mu je med drugim rekel: mnogo Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu. Dejansko je Janez Krstnik z odločno besedo oznanjal – kot je zapisal evangelist – krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. Ko so ga številni poslušalci ob Jordanu spraševali, kaj naj store, je bil v odgovorih zelo konkreten. Nekaterim je dejal: Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako. Drugim je spet rekel: Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite.

Adventni čas tudi nam posreduje klic Janeza Krstnika k spreobrnjenju. Apostol Pavel ta klic v enem svojih pisem izrazi zelo konkretno: Živimo pošteno, kakor se v dnevni svetlobi spodobi: ne v požrešnosti in popivanju, ne v nečistosti in razuzdanosti, ne v prepirljivosti in nevoščljivosti.

Priprava na božično praznovanje vključuje spokornost, spreobrnjenje – kar konkretno pomeni, naj se zavemo svojih grehov in napak, naj jih obžalujemo, naj spremenimo svoje obnašanje, naj zaživimo bolj urejeno življenje. Spoznanje lastne majhnosti in nebogljenosti kar samo sili, da prosimo Gospoda: Naj ne odlagam poboljšanja, da ne bo prepozno, naj brez oklevanja neham biti krivičen, sebičen, zagledan vase, naj se z vsem srcem odprem tebi, ki prihajaš med nas s svojo dobrohotnostjo, potrpežljivostjo in usmiljenjem.

Torek, 20.12.2022

Dobro jutro, dobri ljudje! Bog prihaja k nam na mnogo različnih načinov: lahko ga zaznamo, ko v naravi občudujemo bujno prebujanje življenja v pomladanskem soncu, lahko ga zaznamo, ko se v spokojni tihoti sprehajamo v svežini gozda, lahko ga zaznamo, ko se srečamo s prijateljem, iz katerega kar žari prisrčna dobrotljivost in prijaznost. Pravzaprav bi lahko kar brez konca naštevali okolja, v katerih prihaja k nam Gospod, nas nagovarja, nam da vedeti, da nam je blizu. Toda daleč najbolj presenetljiv način je bil prihod samega božjega Sina, ko je božja neskončnost, božja vsemogočnost in vsepresežnost, stopila dol s svojega veličastva in se nam približala na najvišji možni način: Bog je postal človek.

V evangeliju današnjega bogoslužja slišimo besedo Gospodovega angela nazareškemu dekletu Mariji: moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. Ozadje, izhodišče, vzročnost tega dejanja, ko Bog namreč sestopa iz svoje neskončnosti v človeško majhnost, je Gospod Jezus sam kasneje kratko pa zelo jedrnato pojasnil: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. To je on, ki je prišel na svet kot majhno, nebogljeno dete, Neskončni, vsemogočni, je prišel na zemljo in živel med nami kot eden od nas, kot človek.

Naj prosimo takole: Nebeški Oče, naj strmimo nad tem, da je Bog sam odložil svoje nebeško veličastvo ter sprejel slabotno telo krhkega otroka. Daj nam mirnega duha, da se bomo mogli ustaviti pred Gospodom v jaslicah, ki se razodeva v človeški ranljivosti in želi, da bi ga spoznali, se ga dotaknili in ga ljubili vsi ljudje. Gospod, ti si Emanuel, Bog z nami.

Sreda, 21.12.2022

Dobro jutro, dobri ljudje! Poglejmo za hip v kraj, kjer se čisto neposredno začenja vse, česar se spominjamo v božičnih praznikih, v galilejsko mesto Nazaret. O tem kraju spregovorita dva iz kroga prvih Jezusovih učencev, apostola Filip in Natanael, Jernej. Filipa Jezus povabi med svoje učence, in ta sporoči naprej Natanaelu: Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta. Natanael se čudi, pozna to zakotno vas in sprašuje: Mar iz Nazareta more biti kaj dobrega? Filip preprosto odgovori: pridi, poglej, prepričaj se. In kasneje slišimo iz evangeljskih poročil, kako množice ugotavljajo in spričujejo: To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.

Nazaret, živahna vas na hribovitih obronkih spodnje Galileje. Ozke, živahne ulice v terasah nad tržnico, majhne hiše z ravnimi strehami. Pod vasjo lepi nasadi oranž in limon, med njimi vrtički z domačo povrtnino, in potem oljčni nasadi, vse tisto, kar so vaščani najbolj potrebovali za svoje skromno življenje.

V tej vasi živi svoje skrito življenje preprosto dekle, Marija po imenu. O njej vemo le malo, razen tega, da je bila skoraj gotovo še najstnica in zaročena s tesarjem Jožefom, ko jo je obiskal angel Gabrijel, isti angel, ki je Zahariju oznanil rojstvo Janeza Krstnika. Kakšne misli neki so se Mariji porajale v srcu, ko je slišala: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj – in potem napoved: Spočela boš in rodila sina, ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Marija, skromno dekle, odgovarja: Zgodi se mi po tvoji besedi. Bog sam po Mariji stopa na zemljo, postal bo človek, eden od nas, naš brat in Odrešenik.

Četrtek, 22.12.2022

Dobro jutro, dobri ljudje! Odmev srečanja v Nazaretu, ko je Gospodov angel Mariji izrekel božje sporočilo: Rodila boš sina, ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega, in je Marija z neizmernim zaupanjem v božjo Previdnost izpovedala svoj pristanek: Zgodi se mi po tvoji besedi – odmev tega srečanja nas spremlja skozi ves adventni čas. Nas, ki se pripravljamo na praznovanje Gospodovega rojstva! Kako pa je Marija preživljala ta čas in v sebi doživljala tisto nedopovedljivo skrivnost, ki ji je bila razodeta ob angelovem obisku? Mar ni po srečanju z angelom kar nenehno vse angelove besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu, kot je kasneje, pri zapisu o Gospodovem rojstvu v Betlehemu, zapisal evangelist Luka?

Kot žarek v ta čas Marijinega pričakovanja, njenega adventa, nam posije srečanje dveh žena, Marije in njene sorodnice Elizabete. Marija v začetku nosečnosti, Elizabeta, žena v letih, ki se iskreno veseli in Bogu zahvaljuje, da ji je končno naklonjena milost materinstva. Obe se veselita, obe se globoko v sebi zavedata, da je tu na delu Bog sam, da tu deluje dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega odrešenika, kot je kasneje zapisal apostol Pavel, ko je razmišljal o prihodu Gospoda Jezusa na svet.

Mariji ni bilo potrebno, da bi sorodnici govorila o veseli novici. Bog jo je Elizabeti že razodel, in Elizabeta pozdravlja: Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa.

Marija ne more drugače kot da izreče globoko zahvalo Gospodu: Moja duša poveličuje Gospoda, ki se je ozrl na nizkost svoje dekle. Kljub njeni revščini in skritosti jo je Bog izbral za mater Odrešenika. Marija se zaveda: Bog ostaja zvest svojemu ljudstvu, Bog je človeku usmiljen in dobrotljiv.

Petek, 23.12.2022

Dobro jutro, dobri ljudje! Naj se najprej zazremo v misel, ki jo je zapisal indijski nobelovec Rabindranath Tagore. Takole pravi: vsako rojstvo je božji čudež, vsako rojstvo je praznik, vsako rojstvo je dokaz, da ima Bog človeka še vedno rad! Vsako rojstvo je praznik, obdan z veseljem, ki pa včasih vanj kane tudi kaplja skrbi. Poglejmo dol v deželo, ki se prav zaradi rojstva, ki ga bomo v prihodnjih dneh praznovali in se zanj zahvaljevali, imenuje Sveta dežela – sveta, ker je tod božja neskončnost, ki je obenem neskončna dobrotljivost, v betlehemskem novorojencu stopila na zemljo.

Kadar se je v Palestini rodil otrok, so se v hiši zbrali sorodniki in sosedje, pridružili so se jim vaški muzikanti in s preprosto glasbo pozdravili njegov prihod na svet. Jezus pa se je rodil daleč od doma. Cesar Avgust je ukazal popis vsega prebivalstva v cesarstvu in tako sta morala Jožef in Marija v Betlehem, Davidovo mesto, saj je Jožef bil iz Davidove rodovine. Prenočišča zanju ni bilo, morala sta ven, v votlino, kamor so pastirji ob nevihtah zagnali čredo. In tam se zgodi: Mariji so se dopolnili dnevi, rodila je sina prvorojenca, ga povila in položila v jasli. Ni bilo sorodnikov ne vaških muzikantov, le tiha sreča Marije in Jožefa.

Vse kaj drugega zunaj na pašnikih. Pastirje zaslepi svetloba, Gospodov angel jim razločno govori: Ne bojte se, oznanjam vam veliko veselje. Danes se vam je rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. Zaslišijo množico angelov, rekli bi zbor in orkester, ki navdušeno poje: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Jutri zvečer bomo tudi mi prisluhnili tej hvalnici, slavili bomo Boga in ga prosili, naj bo na zemlji mir, v ljudeh blaga volja.