Miha Vrbinc, strokovni nadzornik na oddelku za manjšinsko šolstvo v Izobraževalni direkciji za Koroško

Nedelja, 17. 2. 2019

Z današnjo nedeljo se končajo semestralne počitnice na Koroškem, Gradiščanskem, Salzburškem, Tirolskem, Predarlskem. Beseda počitnice vsebuje v korenu besedo počitek, počivati. Gre torej za čas, v katerem se spočije mladina od dela v šoli, čas počitka odraslih pa je dopust.

Ob besedi »nedelja« navaja slovenski jezikoslovec Janez Keber v Slovarju slovenskih frazemov, ki je dostopen tudi preko spletne strani fran.si, besedno zvezo »imeti vsak dan nedeljo«; ta fraza »temelji na dejstvu, da se v nedeljo ne dela [...] in če se to ponavlja vsak dan, pomeni, da kdo nikoli ne dela, živi prijetno, brezskrbno, lenobno.« Seveda se zavedamo, da ne moremo imeti vsak dan nedelje, a dan počitka, čas počitnic, čas dopusta so pomembni – za telesno in duhovno prenovo. Ali se še znamo spočiti? Ali smo tudi nedelje napolnili z raznoraznimi aktivnostmi in tekamo, hitimo od termina do termina? Morda pa je prav nedeljska maša priložnost umiriti telo in dušo.

Ponedeljek, 18. 2. 2019

Z današnjim ponedeljkom se začenja delovni teden. Današnji dan je začetek 2. semestra v koroških šolah oz. semestralnih počitnic na Štajerskem in v Gornji Avstriji. Na spletni strani pozitivne misli.com sem za ponedeljek odkril rek: »Ponedeljek je lahko izredno lep, če se zavedaš, da je vsak začetek težak ... a da mine.« V Slovarju slovenskih frazemov jezikoslovca Janeza Kebra sem našel besedno zvezo »plavi ponedeljek«, to je ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela. A v srednjem veku je bil izostanek od dela upravičen in s tem tudi opravičen, saj so bili ob postnih ponedeljkih z modro, to je plavo, liturgično barvo predvsem vajenci dela prosti, kar se je potem rasširilo še na druge ponedeljke. Pri tem ne gre zamenjati plavi ponedeljek in mačkasti ponedeljek – eden za post, drugi zaradi preveč užitega alkohola.

V delovnem pravu imamo dandanes pri nas jasnejše in bolj zaščitniške ureditve in delojemalci pravico do 36 ur mirovanja – vključno z nedeljo –, a diskusija o delovnem času, ki naj bo bolj prožen in raztegljiv, je bila in je vedno prisotna. »Kdor dela, naj tudi je« se glasi pregovor, dodajam pa: »kdor dela, naj tudi počiva«. Želim dober začetek delovnega tedna, v katerem pa tudi počivajte.

Torek, 19. 2. 2019

Današnji torek je drugi dan v delovnem tednu. Koren »vtor« v pomenu »drugi« je skupen slovanskim jezikom. Drugi dan tedna je po mednarodnem štetju, po judovskem, krščanskem in islamskem štetju pa je tretji dan v tednu.

V verskem leksikonu na spletni strani religion.orf.at sem prebral tole: Najpomembnejši dan judovskega tedna je sobota, šabat ali sabat, ki je visok praznik. Sedmi in zadnji dan tedna je edini, ki ima lastno ime, vsi drugi dnevi so oštevilčeni po vrsti. V pravovernih judovskih krogih pa velja tretji dan (naš torek) kot poseben dan blagoslova ob porokah, saj se v svetem pismu v Génezi, prvi Mojzesovi knjigi, kar dvakrat za ta dan omeni: »Bog je videl, da je dobro.«

V leksikonu še dodajo, da se dan začenja z večerom in konča naslednji dan z mrakom, prehodom iz dneva v noč. Začetek praznikov in molitev pa določajo Judje regionalno po sončnem vzhodu in zahodu. Danes se objavljajo aktualni časi po judovskih skupnostih tudi v internetu.

Preživite uspešen torek, ki se v našem razumevanju časa opolnoči prevesi v sredo!

Sreda, 20. 2. 2019

Sreda je srednji dan petih delovnih dni, je sredina ali sreda delovnega tedna.

Dvojezičnice in dvojezičniki smo sredi dveh jezikovnih sfer.

Kot pripadniku dveh jezikovnih okolij mi je dana možnost koriščanja dveh informacijskih virov. Danes je to dejansko zelo enostavno: preko spleta dobivam dostop do aktualnih novosti v slovenščini in nemščini, večinoma še brezplačno. Menim, da ni samo možnost, temveč tudi dolžnost, da koristim informacijsko ponudbo v dveh jezikih in tako živim dvojezično kompetenco medijske kulture. V konkretnem primeru to zame pomeni, da prelistam in preberem tako verski tednik Nedelja kakor tudi Der Sonntag, da pogledam spletno izdajo dnevnika Kleine Zeitung in mariborskega Večera, da grem na spletno stran aktualnih informacij ORF in RTV, pa še na spletne strani slovenskega oddelka ORF in tako naprej.

Kje pa najti čas za to? Medijska izobrazba temelji tudi na razvijanju bralnih zmožnosti. Branje na ekranu omogoča hitro dojemanje vsebin z enim pogledom. To pa je stvar vaje in bralne tehnike. In kompetenca poslušanja je seveda tudi dvojna: z levim in z desnim ušesom.

A brez šale: Informirajmo se v dveh – in več – jezikih – tako se bomo tudi bolje znašli sredi poplave resničnih in lažnih novic.

Četrtek, 21. 2. 2019

Četrtek je četrti dan delovnega tedna. Med tednom ponavljamo iste gibe, iste poteke. A ponavljanje ima tudi dobre lastnosti.

Latinski pregovor pravi: »Ponavljanje je mati učenja, znanja«, ruski pregovor »Ponavljanje je mati modrosti«. Ponavljanje je v času poplave z informacijami še kako potrebno, da se uveljavijo resnica, pravičnost, sožitje, ljubezen do bližnjega. V začetku februarja sem napisal komentar za Nedeljo z naslovom S skupno energijo za temeljne pravice. Nekdo me je po branju pohvalil za misli, a pripomnil, da itak ni mogoče kaj spremeniti. Jaz pa menim, da je mogoče kaj spremeniti, če se dobra misel ponavlja in ponavlja in širi. Zato preberem zaključek svojega Nedeljinega komentarja tudi po etru:

»Zavzemanje za človekove pravice terja od nas, da darujemo denarni znesek, podarimo obleko, prostovoljno pomagamo v zavetišču ... javno opozorimo na kršenje človekovih pravic. Nedavni nasvet komentatorja v dnevniku Der Standard se je glasil: civilna družba se mora naučiti, da se organizira, ustvarja mreže in poslužuje sodobnih socialnih medijev, da je pripravljena se boriti za pozornost in razumevanje dobro mislečih, a vznemirjenih in negotovih. Kdor opozori na pomembnost in veljavnost temeljnih človekovih pravic, namreč ni sam. A potrebni so pozitivna energija, pripravljenost sodelovati, zavzetost, tudi pogum, da tako tudi ostane.«

Petek, 22. 2. 2019

Petek je peti dan delovnega tedna – sledita sobota in nedelja, konec tedna ali vikend.

V Evropi tako poimenujemo z besedno zvezo črni petek gospodarsko krizo in zlom borze v New Yorku 24. oktobra leta 1929; ta dan je bil pravzaprav četrtek, zato imenujejo Američani zlom borze črni četrtek – ker so evropski časopisi tudi zaradi časovnega zamika šele dan navrh poročali o tem, je postal pri nas črni petek.

Drugače vidijo petek v íslamu; petek je namreč praznični dan čaščenja in molitve v mošejah. Vsi drugi dnevi so poimenovani po vrstnem redu številk. V večini islamskih držav je petek dela prost dan, pri čemer pa mirovanje dela ni predpisano po veri, kot pri judovskem šabatu.

V frazeološkem slovarju je zapisana še besedna zveza »v petek in svetek«, v kateri je petek navadni, delovni dan, za praznik pa zaradi rime vstavljena danes starinska beseda svetek. Pomeni pa »vedno, za delovne in praznične dni«. Dejansko je tako, da sodobni čas v zahodni družbi ne pozna več ne petka ne svetka, a se vse preliva.

Želim si, da bi zavestno gojili in živeli petek in svetek, délovnik in praznik, delo in počitek.