Nedelja, 13.12.2020

Korenine nas nosijo in nam dajo moč in zavetje. Za vsako korenino je važna zemlja, v katero je vsajena. Dobra zemlja je v Svetem pismu zemlja pravičnosti, v katero je Bog zasadil človeka.

Dobre korenine dajejo človeku varnost, sigurnost in ga oskrbujejo z življenjsko energijo. Dobre korenine predstavlja človeka, ki svoje življenje usmerja po božjem naročilu. Trdna korenina slika človeka, čigar življenje prinaša sadove in je v blagoslov bližnjemu.

Mesija, ki prinaša božje kraljestvo in ga pričakujemo v tem adventnem času, je podoba našega življenja. V trenutku, ko nekaj odrežemo v sebi, lahko iz korenine zraste nekaj novega. Zato je važno, da pustimo korenino v zemlji in jo ščitimo. Iz nje lahko vedno znova vzklije nekaj novega. Vsak od nas potrebuje zdrave korenine. V času, polnem nesigurnosti, hrepenimo po koreninah, ki nam dajejo varnost in sigurnost.

Že od nekdaj so verjeli ljudje v moč korenin, ki so v varnem, temnem in tihem času - od 1. novembra do 2. februarja - mirovale in zajemale moč iz zemlje.

Kot potrebuje narava mir in počitek, tako tudi človek potrebuje čas miru, da lahko na novo odkrije svoje korenine . Adventni čas nas vabi, da zavestneje odkrivamo naše korenine kot so molitev, znamenje križa, blagoslov, šege in navade in se spomnimo naših prednikov, ki so nam dali trdne korenine.

Ponedeljek, 14.12.2020

Adventni čas je poln šeg, navad in običajev. V vseh naših dolinah so posebni običaji, katere ljudje zavestno in v velikem spoštovanju obhajajo. Tudi v Cerkvi praznujemo adventni čas tako, kot so ga praznovali ljudje že vsa stoletja pred nami.

Ko tako praznujemo praznike, smo povezani z versko in življenjsko močjo naših prednikov. Uvrščamo se v dolgo verigo vernih, ki so s temi običaji in navadami mojstrili svoje življenje. Uvrščamo pa se tudi v veliko skupnost kristjanov, ki po celem svetu obhajajo enake verske običaje. Pri evharistiji poslušamo iste evangelije kot naši predniki, ki so po njih uravnavali svoje življenje.

V teku cerkvenega leta obhajamo iste praznike, kot so jih obhajali naši starši, stari starši in generacije pred njimi.

Povsod po svetu zavestno praznujejo Božič. O Božiču pa zavestno mislimo na naše prednike, katerim so bili običaji, kot je postavljanje jaslic, blagoslov hiše in doma ter družinska molitev in pesem dragocena zakladnica. Za mnogo družin so ti običaji, zakladnica iz katere črpajo moč. Posebej še pri blagoslovu hiše, ko po vsej hiši zadiši po kadilu, nas obdaja občutek, da živimo v blagoslovljenem domu.

Torek, 15.12.2020

V božjem imenu. S temi besedami je naša mama blagoslavljala nas otroke, ko smo odhajali od doma, ko je začenjala delo ali se odpravljala na pot, pa tudi živino, ko je odhajala na poletno pašo na planino. Pogosto je te besede spremljalo znamenje križa. Križ na čelu otroka, na vsakem hlebu kruha in na čelu umrlih. Znamenje križa je bilo zanjo znamenje božjega varstva, in hvaležnosti za vse prejete dobrote.

Znamenje križa je bilo že prvim kristjanom znamenje brezpogojne Jezusove ljubezni. Ko se danes pokrižamo, izpričujemo neskončno božjo ljubezen, v kateri se čutimo varne. Z znamenjem križa blagoslavljamo vsa področja našega življenja. Božji blagoslov prepoji vse človekovo mišljenj in delovanje vse kar je zavestnega in nezavestnega, vse kar je človeku temnega in svetlega. S križem na čelu se zavedam, da me spremlja Bog in me blagoslavlja na vseh mojih poteh.

Križ na čelu novorojenčka, otroka, ki odhaja v šolo, na študijsko mesto, moža in žene, ko se odpravljata zvečer k počitku, pa tudi na čelu prijateljice in prijatelja je priporočilo – naj te varuje Bog.

Sreda, 16.12.2020

Ena od človekovih osnovnih izkušenj je strah. V tem letu čutimo to še posebej: strah pred boleznijo, strah pred osamljenostjo, strah pred brezposelnostjo, strah pred smrtjo, strah pred prihodnostjo. Kako v tej situaciji dobiti in graditi zaupanje v bodočnost, na lepe trenutke v skupnosti?

V svetopisemskih prilikah beremo, kako so ljudje prejeli ozdravljenje pri srečanju z Jezusom. Jezus je izžareval zaupanje, da so se mu ljudje zaupali v svojih boleznih, težavah, skrbeh in strahu. Jezus pa je opozoril vsakega ozdravljenega, da ga je rešila njegova vera, da ga je rešilo njegovo zaupanje in dejstvo, da je stopil do Jezusa. Po Jezusovih besedah in njegovih dejanjih so začeli graditi zaupanje sami vase in v svojo bodočnost.

V veri in zaupanju doživimo da smo dragoceni pri Bogu. Verjamemo, da nas je ustvaril iz ljubezni, da nas ljubi, da je vesel vsakega posameznika. Vera nas osvobodi strahu. Vprašanje je, kako pridobiti tako vero, tako zaupanje. Raste pri vsakem srečanju z Jezusom.

Četrtek, 17.12.2020

Ob prazniku svetega Miklavža se je moj vnuk Štefan učil pesmi, v kateri se glasi ena vrstica, tvoje radodarne roke. Od nekdaj imajo roke za človeka veliko vrednoto. Kaj vse so zmožne naše roke! Z rokami delamo, oblikujemo. Z rokami zagrabimo za delo. Roke božajo, nudijo pomoč in zavetje. Dotik roke nas osreči. Že več mesecev si ne podajamo več rok. Kako močno to pogrešamo! Stisk roke pove drugemu, da ga spoštujem. Pozdrav miru pri bogoslužju in slednji stisk roke izraža spoštovanje in željo po miru in božjem spremstvu.

Jezus je s polaganjem rok blagoslavljal ljudi. S to gesto jim je posredoval božjo bližino. Jezusov blagoslov ponavlja duhovnik ob vsakem blagoslovu ob koncu maše. Pri nas je navada, da ob tem blagoslovu pokleknemo. To je znak spoštovanja pred božjim, svetim dejanj. Vsakršen blagoslov nas navdaja z veseljem, in zagotovilom da bo življenje uspelo in daje zaupanje, da smo v božjih rokah in obvarovani.

Petek, 18.12.2020

V krščanski tradiciji je blagoslov vedno povezan z besedo. Z blagoslovno besedo hočemo povedati nekaj lepega. Veliko je že pripravljenih blagoslovnih molitev in besedil, ki so primerne za najrazličnejše priložnosti. Take besede nosijo v sebi veliko izpovedno moč. A včasih je potrebno, da z lastnimi besedami blagoslavljamo. To velja še posebej takrat, če blagoslavljamo ljudi, morda celo v posebnem trenutku – ob rojstvu in krstu otroka, ob okroglem življenjskem jubileju. Beseda ustvari odnos. Še tesneje se posvetimo človeku, kateremu namenimo blagoslov. Ko blagoslavljam, verjamem, da je blagoslov več kot prošnja - je zagotovilo: Bog te ljubi. Skrbno izbrane besede se rahlo dotaknejo človeka.

Tudi besede za blagoslov predmetov naj bodo skrbno izbrane. Besede, s katerimi blagoslavljamo v adventnem času sveče, adventni venec, jasli in hišo, podarijo predmetom globlji smisel.