Nedelja, 29. 8. 2021

V začetku je bila beseda – za človeka, ki se ukvarjam z besedami – tako poklicno kakor tudi po svojih interesih in konjičkih – je ta začetek Janezovega evangelija kot geslo za premišljeno in odgovorno ravnanje z besedo, z jezikom, z jeziki in besedili, kajti nadaljevanje stavka je: in beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.

V tem vidim svojo nalogo – a pravzaprav vsakogaršnjo nalogo pri rabi besed oz. jezika: Beseda je osnova našega žitja in sožitja, našega sporazumevanja, naša naloga pa je, da jo uporabljamo zavestno in v službi ljubezni do bližnje, do bližnjega.

Besede so del jezikovne strukture, ki jo opisuje slovnica – ta je ogrodje, ki nam pomaga pri posredovanju vsebine, ki jo želimo sporočiti drugi in drugemu.

Prav v nedeljo, ko – morda bolj kot v vsakdanjiku – poslušamo božjo besedo, velja razmisliti, kako nas spremlja beseda in kako besedo posredujemo drugim v tednu, ki je pred nami.

Ponedeljek, 30. 8. 2021

V začetku je bila beseda – tako se začenja Janezov evangelij.

Besede so osnove našega sporazumevanja, slovnične strukture pa nam dajejo osnovna pravila, s katerimi oblikujemo besede v sporočilo drugim.

V tem tednu naj bo v središču besedna vrsta, ki je zame kot slovenista zelo zanimiva, to je glagol.

Poimenovanje te besedne vrste je povezano z najstarejšim dokumentom slovenščine, z Brižinskimi spomeniki: Glagolite po nas redka slovesa – Govorite za nami teh malo besed se začenja splošni spovedni obrazec.

Pri glagolu poznamo v slovnici več njegovih sestavnih delov. Govorimo o osebni glagolski obliki – govorim (1. oseba), govoriš (2. oseba), govori (3. oseba) – in o neosebni glagolski obliki – govoriti.

Razmislimo, katera oseba je v ospredju našega govora – in s tem naših dejanj: sem to samo jaz, ali si to ti, moj bližnji, ali so to tretji, ki so potrebni moje in naše pomoči. In kdaj smo neosebni v rabi jezika?

Torek, 31. 8. 2021

Pri glagolu razlikujemo poleg osebe – prve, druge, tretje – tudi število: ena oseba dela, dve osebi delata, tri osebe delajo.

Slovnična poimenovanja števila so ednina, dvojina in množina. Zanimivost v slovenskem jeziku je sprememba glagola v ednino, ko gre za pet ali več oseb: tri osebe delajo, štiri osebe delajo, pet oseb dela … 50 oseb dela … sto oseb dela …

Kaže, da nastane iz skupine več oseb nova enota, nova enotnost, nova edinost.

Razmislimo, koliko drugih je v ospredju našega govora – in s tem naših dejanj: je to en bližnji, sta to dva, so to trije ali štirje, je to več ljudi. In kdaj v svojih besedah in dejanjih nastopamo v edinosti v dobro drugim?

Sreda, 1. 9. 2021

Pomembna naloga besedne vrste glagola je izražanje časa. V slovenščini so štiri časovne oblike: predpreteklik – preteklik – sedanjik – prihodnjik. Primeri: Potem ko sem bil včeraj poslušal radijska poročila, sem napisal duhovno misel o glagolu za 1. september. Zdaj berem svoj prispevek o glagolu in času. Jutri se bom ukvarjal z glagolskim naklonom.

Glagolske oblike nam omogočajo povedati, kaj se je zgodilo včeraj, kaj se dogaja danes, kaj bo jutri. Z njimi oblikujemo svoje sporočilo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Razmislimo, kateri čas je v ospredju našega govora – in s tem naših dejanj: smo le nostalgično zazrti v preteklost, nas je ujelo hlastanje po sedanjem trenutku ali odlašamo vse na prihodnost. In kdaj v svojih besedah in dejanjih pomislimo na to, da ima to, kar storimo danes, velik vpliv na prihodnost bodočih rodov?

Četrtek,2. 9. 2021

Slovnična kategorija glagolskega naklona izraža odnos govorečega do glagolskega dejanja. V slovenski wikipediji je definicija za povedni naklon, da povemo, da se nekaj dogaja, uresničuje, lahko dejanje zanikamo ali pa sprašujemo. Z velelnim naklonom ukazujemo, velevamo, svetujemo, prepovedujemo. S pogojnim naklonom povemo, pod katerim pogojem se kaj uresniči.

Razmislimo, kateri naklon je v ospredju našega govora – in s tem naših dejanj: ali se trudimo objektivno pripovedovati, spraševati, zavzemati pritrdilno ali odklonilno stališče, ali zgolj velevamo drugim, ali je pred vsakim dejanjem oklevanje glede pogoja za njegovo uresničitev. In v katerem odnosu smo – po jeziku in dejanjih – do naših bližnjih – jih spoštujemo brez kakih pogojev?

Petek, 3. 9. 2021

Glagol je v slovenščini zelo raznolika in bogata besedna vrsta. Izmed slovničnih kategorij sta ob jutranjih razmišljanjih tega tedna preostali še dve: glagolski način – to sta aktiv in pasiv oz. po slovensko tvornik in trpnik – in glagolski vid, ki omogoča izražanje trajanja dejanja ali stanja oz. njegov začetek, konec, njegovo dovršitev: včeraj sem urejal prispevke za literarno revijo Rastje oz. včeraj sem uredil pet od sedmih poglavij revije.

Razmislimo, kateri način in vid je v ospredju našega govora – in s tem naših dejanj: ali nalogo aktivno opravljamo ali je bila naloga opravljena – od koga le? Ali smo časopis le površno prebirali ali smo zbrano prebrali članek o dogajanju v Afganistanu? In kakšen je naš jezik – in kakšna so s tem naša dejanja: smo aktivni ali pasivni, tvorniki oz. akterji ali le – trpni, morda trpeči – udeleženci našega vsakdanjika?

Glagol je pomembna besedna vrsta. Bodimo skrbni pri tem, kako ga uporabljamo, saj je beseda osnova naših misli in dejanj v odnosu do sebe in drugega, kajti: V začetku je bila Beseda … in Beseda je človek postala.