Nedelja, 18. april 2021

Verjamem, da branje človeku lepša življenje. To je ena izmed mojih najljubših prostočasnih dejavnosti. Rada berem poezijo, romane, avtobiografije ... V okviru duhovnih vaj v fari Sele pa sem spet začela bolj odkrivati branje Svetega pisma, knjige knjig. Klaus Einspieler je eden največjih strokovnjakov za Sveto pismo in užitek ga je poslušati. Trenutno vodi po spletu svetopisemski tečaj o psalmih. Psalmi so takšni, kot je življenje, nekaj je hvalnic, nekaj je žalostink, tudi tožbe so vmes. Genialna pa je razporeditev - po nekaj žalostinkah vedno pride hvalnica ali vesela pesem. To daje upanje, da tudi v življenju po težkih trenutkih pride nekaj lepega. Želim vam prebrati psalm 23, ki daje veliko upanja.

Gospod je moj pastir,

nič mi ne manjka.

Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;

k vodam počitka me vodi.

Mojo dušo poživlja,

vodi me po pravih stezah

zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence,

se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,

tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.

Pred mano pogrinjaš mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi maziliš glavo,

moja čaša je prepolna.

Le dobrota in milina me bosta spremljali

vse dni mojega življenja;
prebival bom v hiši Gospodovi
vse dni življenja.

Ponedeljek, 19. april 2021

Danes bi rada z vami razmišljala o poklicanosti. Vsak od nas je k čemu poklican, ima kakšno posebno nalogo. Morda je naša današnja naloga, da opogumimo človeka, ki obupuje. Ali pa to, da samo nekoga poslušamo. Morda je včasih dovolj, da samo smo, da se ne ženemo za dosežki in velikimi stvarmi. Mislim, da je človek, ki v življenju odkrije svojo poklicanost, najbolj srečen človek. Charles de Foucauld nas vabi, da smo zgled dobrote. Ja, to je že velika poklicanost.

Ne vem, k čemu vas Bog posebno kliče,

vem pa zelo dobro,

k čemu kliče vse kristjane:

moške in ženske,

duhovnike in laike,

samske in poročene:

biti apostol,

apostol z zgledom,

z dobroto,

z blagodejnim srečanjem,

s prisrčno naklonjenostjo,

ki zbuja vračanje ljubezni in vodi k Bogu.

Torek, 20. april 2021

Včeraj sem razmišljala o poklicanosti, danes pa želim v ospredje postaviti usmiljenje. Usmiljenje dolga leta ni imelo mesta v Cerkvi. Preveč se je govorilo samo o grehu in pokori. A prepričana sem, da je Bog usmiljen Bog, ki nas nosi na rokah vedno, a še najbolj takrat, ko nam je hudo. O tem govori zgodba, ki ste jo najbrž že slišali, a tudi sama jo rada preberem večkrat:

Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjala, da sem hodila po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo predstavljeno vse moje življenje. Ozrla sem se nazaj in kakor v filmu videla vsak dan svojega življenja. Vidne so bile dvojne sledi v pesku: moje in Gospodove. Tako sem šla naprej prav do konca svojih dni. Ustavila sem se in gledala nazaj. Opazila sem, da so na nekaterih mestih vidni samo eni sledovi. Ta mesta so sovpadala z najtežjimi dnevi mojega življenja; z dnevi, ko sem prestal največ strahu, bolečine in trpljenja. Vprašala sem: »Gospod, ti si rekel, da boš pri meni vse dni mojega življenja in jaz sem sprejela tako življenje s teboj. Ampak zakaj si me pustil samo prav v najhujših trenutkih mojega življenja?« Gospod mi je odvrnil: »Rad te imam in rekel sem ti, da bom s tabo vso pot in te niti za trenutek ne bom pustil. In res te nisem. Mesta, kjer so vidne samo ene sledi v pesku, so dnevi, ko sem te nosil na rokah.«

Sreda, 21. april 2021

Molitev nekateri imenujejo dihanje duše. Naučili smo se obrazcev, kako se moli, ampak molitev je mnogo več. Včasih je to samo ena beseda, ki nam daje moč in upanje. Ko doživljamo stiske, je zelo dober občutek, če kdo moli za nas. Kako močna je povezanost, če zmoremo komu reči: Molim zate. Važno je, da ljudem pomagamo s konkretnimi deli in s tem, kar potrebujejo. Verjamem pa, da tudi molitev dela čudeže. Rada bi vam še prebrala pesem z naslovom Molitev.

Edvard Kocbek: Molitev

Sem, kar sem bil,
in vsakdo me bo mogel pozabiti.
In vendar moram reči: sem in bil sem in bom,
in zato sem več od pozabljenja,
neizmerno več od zanikanja,
neskončno več od niča.

Vse je večno, kar nastane,
rojstvo je močnejše od smrti,
vztrajnejše od obupa in samote,
silnejše od hrupa in greha,
slovesnejše od zavrženosti.
Nikoli ne bom prenehal biti.
Nikoli.
Amen.

Četrtek, 22. april 2021

Mi kristjani naj bi bili upanje za svet ... Pa smo res? Postavljam si to vprašanje in vem: postaviti si ga moram v ednini, ne v množini. Sem jaz upanje za svet?

Svet potrebuje naše upanje prav danes. V tem času, ko toliko ljudi trpi zaradi nesmiselnosti, strahu in notranje praznine.

Wilhelm Schmidt je zapisal: Mi smo upanje za svet, za ljudi, če ljudje na nas konkretno in praktično spoznajo, kako poskušamo v majhnih korakih vsak dan realizirati Jezusov evangelij. S tem postaja naša okolica človeška, optimistična, vesela, mirna, sproščena. Širijo se smisel, mir, veselje in svoboda.

Poskusimo že danes naše soljudi obdati z več potrpežljivosti, prijaznosti, dobrote, dobrohotnosti in ljubezni.

Petek, 23. april 2021

Smo v velikonočnem času. Pripravljamo se na prihod Svetega Duha, na binkoštni trenutek petdeseti dan po vstajenju. Ali je to trenutek nekje v zgodovini, daleč nazaj? Ali niso tudi v našem življenju binkoštni trenutki? Trenutki, v katerih doživimo prihod Svetega Duha? Ko nenadoma, nepričakovano zasije v našo dušo? August Berz piše: Vprašajmo se, kdaj po takih trenutkih veje Sveti Duh v nas. Ohranimo jih v ljubečem spominu. In živimo iz njih.

Binkoštni trenutki razsvetljenja, nagovarjanja, spodbujanja po Svetem Duhu so nam dani, da bi živeli iz Svetega Duha. Tako je živel tudi sv. Jurij, ki se ga danes spominjamo. Vse najboljše vsem Jurijem, ki danes godujete.