Nedelja, 1. septembra 2019

Imeti rad tudi sebe

Kako pomembno je, da znamo upoštevati tudi sebe. Pa ne v tisti obliki, ko bi mislili, da imamo samo mi prav, ampak tako, kot pravi Jezus: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Kakor samega sebe. To je tisti del, na katerega prevečkrat pozabljamo. Recimo večkrat »ja« tudi sebi, kot pravi eno od razmišljanj.

Reci ja samemu sebi, sprejmi se takšen/takšna, kot si.

Le kdor je usmiljen s seboj,

je usmiljen tudi do drugih.

Bog želi, da ljubiš Njega tako, kot ljubiš sebe.

Bodi dober/dobra do sebe in sprejmi se.

Le kdor zna ljubiti sebe,

lahko ljubi tudi druge.

Odkrij sebe in spoznaj svojo vrednost.

Le kdor ceni svoje darove

lahko ceni tudi druge.

Odpusti si napake.

Le kdor pozna svoje meje,

Spoštuje tudi meje drugih.

Bog te sprejema in te ima rad.

Daj naprej nekaj od tega, kar prejemaš dobrega.

Deli s svojim bližnjim.

Potem nismo več jaz in ti in ti, ampak smo mi.

Pnedeljek, 2. septembra 2019

Luč

Včeraj sem razmišljala o tem, kako pomembno je, da imamo radi tudi sebe. Potem smo kot luč, ki razsvetljuje okolje, v katerem delamo, se gibljemo, smo.

Včasih ne zmoremo biti sami luč. Takrat potrebujemo druge ljudi, da nam prižgejo luč v temi.

Gisela Baltes je o tem zapisala:

Vi ste luč sveta,

si rekel.

Torej svetite, da vas svet vidi.

Kako rada bi svetila.

Toda vedno znova spoznavam,

kako majhna luč sem.

In še to malodušno postavljam

pod mernik.

Daj mi ti pogum, da bom svetila zate,

da bom svojo luč usmerila nate,

da bi te tudi drugi videli.

Daj mi svetilno moč,

da bom prinesla luč

v temo in žalost

mnogih ljudi.

Danes vam želim veliko srečanj z ljudmi, ki prinašajo luč in veselje.

Torek, 3. septembra 2019

Počitek

Včeraj sem z vami razmišljala o luči, ki je blagodejna za naše življenje. Sonce nas vabi, da se podamo kam na pot v naravo. Nevarnost je, da v želji čim več videti in čim več doživeti pozabimo na počitek. Počitek in molitev nam dajeta novih moči in v nas prebujata dobre ideje.

S. Ursula Bittner je zapisala:

Pridi, usedi se!

Beli poletni oblaki potujejo prek dežele. Razkošno zelenje gozdov in travnikov pripoveduje o polnosti življenja. Sredi tega smo povabljeni k počitku: Pridi, usedi se. Nasloni se. Spočij se.

Kdor se usede, pri tem se lahko marsikaj poleže, pomakne v pravo luč, umiri, razjasni. Kakor sama od sebe najde duša pot k zahvali in hvali, k Bogu, k Stvarniku.

Danes vam želim, da bi si vzeli čas tudi za počitek.

Sreda, 4. septembra 2019

Hvaležnost

Včeraj sem z vami razmišljala o počitku. Kako dobro dene, ko imamo ob času za druge kdaj čas tudi zase. Takrat se lahko v hvaležnosti ozremo na vse lepo in dobro, kar nas obdaja, in se zahvalimo za vse, kar nam je dano doživeti. In za ljudi, s katerimi smemo bivati. Zagotovo ste kdaj že slišali to misel, a ker je ena mojih najljubših, bi vam jo rad povedala še enkrat: Ni sreča tista, ki nas naredi hvaležne, ampak hvaležnost tista, ki nas naredi srečne.

V meditaciji se skupaj zahvalimo:

Tisoč zrn je dozorelo

v soncu, dežju in vetru.

Tisoč rok je delalo,

da dobimo kruh.

Kruh, ki nas hrani

in ustvarja skupnost.

Tisoč grozdov je dozorelo

obranih v zlati jeseni,

tisoč rok je delalo,

da dobimo vino.

Vino, ki odžeja

in nas vabi k prazniku.

Prihajamo k tebi, Bog, k tebi.

Spremeni naše darove

in spremeni tudi nas,

da bomo delili kruh

in postali blagoslov.

Želim vam, da bi v današnjem dnevu odkrivali veliko razlogov za hvaležnost.

Četrtek, 5. septembra 2019

Dobrota

Včeraj smo razmišljali o hvaležnosti, tokrat pa vam želim spregovoriti o dobroti. K temu me je spodbudil pogled na koledar, danes namreč goduje sv. Mati Terezija iz Kalkute, svetnica našega časa. Pomoč drugim je bila njena življenjska drža in dobrota je bila njen način življenja. S svojimi razmišljanji, predvsem pa s svojim delovanjem nam je velik zgled.

Sv. Mati Terezija je zapisala:

Ljudje so včasih nespametni, nelogični in naravnani nase.

Kljub temu jih imej rad.

Če delaš dobro, ti bodo očitali sebične namene,

delaj dobro kljub temu.

Če si uspešen,

boš dobil napačne prijatelje in prave sovražnike.

Bodi kljub temu uspešen.

Dobro, ki ga delaš,

bo jutri pozabljeno.

Delaj kljub temu dobro.

Poštenost in odkritosrčnost te delata ranljivega –

bodi kljub temu pošten in odkritosrčen.

Želim vam, da bi misli sv. Matere Terezije ponesli v svoje življenje.

Petek, 6. septembra 2019

Zaupanje

Ta teden smo razmišljali o kar nekaj temah, ki zaznamujejo naše življenje. O tem, da moramo imeti radi najprej sebe, pa o luči, ki jo prejemamo od soljudi in jo dajemo naprej. Ob tem nas spremlja hvaležnost, ki osrečuje. Če se v hvaležnosti zavemo, koliko dobrega nam je podarjeno, to dajemo naprej in tako raste dobrota na svetu. Danes pa bi vam rada prebrala nekaj o zaupanju.

Erich Häring razmišlja o svatbi v Kani Galilejski in pravi:

V neki galilejski vasi začne Jezus svoje javno delovanje z nenavadnim dejanjem – znamenjem. Podaljša veselje svatov tako, da spremeni vodo v vino.

To Jezusovo znamenje opogumlja, da si Boga predstavljamo velikodušnega. Jezus se ne izgublja v vprašanjih, kdo je kriv, zakaj je zmanjkalo vina. Ne zanima ga, zakaj se je to zgodilo. On predela očitno napako v nekaj dobrega, čemur se vsi čudijo: To vino – takšne kapljice še nikoli nismo pili.

Zaupati v Božjo velikodušnost je zdravilna moč. Vsak od nas ima dostojanstvo. To ne velja šele, če je človek popoln. In celo, če so vrči prazni, mi je še vedno več podarjeno, kot smem pričakovati.

Če v molitvi Bogu zaupam to, kar je težavno in boleče, kar je prazno in votlo, se more zgoditi čudež.

Želim vam obilo zaupanja v Božjo velikodušnost.