Nedelja, 24. junij 2018

Podarjen nam je nov dan in podarjeni so nam ljudje okoli nas. Podarjen nam je čas. Prav je, da si ga vzamemo tudi zase, za družino, za osebe, ki so nam drage. Svoj prosti čas rada posvetim branju. Ob tem se potopim v nove svetove, v nova razmišljanja in se prepustim besedam.

Tudi vam bi rada danes namenila besede, in sicer pesem znane avtorice Milke Hartman, ki tako lepo opisuje Utrinek.

Nekdo nekoč je misli name
v nemirnem soju daljnih zvezd …
O, kot bil bi jo utrgal zame
kot rožo – zvezdo na nebesu
v dokaz, da mi bo večno zvest.

A zvezda se je utrnila,
ugasnila na dnu noči …
Ne bo, ne bo se več vrnila.
Vse tiho je ob mrtvem kresu;
moj srčni plamen zdaj bledi.

A vigred znova se povrača
in duh se znova pomladi.
Ko ptičke spev zbudi orača
in cvetje da napoj očesu,
ljubezni čudež oživi.

Ponedeljek, 25. junij 2018

Začenja se nov delovni teden, nove skrbi in nova veselja. Vse to nam je podarjeno. Včasih kakšne dogodke in tudi kakšne ljudi težko dojamemo kot dar. Misel pravi, da so nam nekateri ljudje podarjeni kot blagoslov in drugi kot lekcija. Dober prijatelj pa mi je k temu dodal: »Včasih je blagoslov lekcija in drugič lekcija blagoslov. Šele navrh vemo, kaj nam je bilo naloženo, kaj podarjeno.«

Sama kot dar dojemam tudi poezijo, zato bi vam tudi danes rada prebrala spodbudno pesem, ki jo je napisala koroška avtorica Milka Hartman.

V nas vre življenje

kot v sodu vino v jeseni.

V nas sije sonce –

in upi so tako zeleni

kot mlada njiva spomladi.

V nas so nasadi,

ki cvetje opojno bodo nosili

in sad

prebogati

v jeseni rodili.

Hej, taka je naša pomlad,

da v dušah je moč,

ki zemljo in morje pretresa,

v trpljenje in noč

prikliče – nebesa.

Torek, 26. junij 2018

Ko fotografiram kakšen dogodek, rada ljudem potem pošljem sliko in poleg pripišem: Za spomin. A fotografija prikaže samo del, tiste najbolj dragocene spomine imamo zapisane le v srcu.

Tudi danes bi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci, rada prebrala pesem Milke Hartman, ki ji je cvetenje lipe pričaralo spomine …

Lipov cvet
opojno v noč dehti.
Tiho vse je,
veter veje;
lipov cvet
mehko s cvetočih vej
mi, zvest prijatelj, govori:

Postoj to noč
v prelesti blaženih vonjav!
Prikličem ti
spomine iz daljav …

Postala sem.
Vso noč
sem govorila
brez besed:

Oj lipov cvet
znanilec rajskih gred,
imam te rada!
Glej, ob tebi spet sem mlada.
V meni vse je prepojeno z medom,
vsa pota
mladostnih iskanj;
spet obiščem,
polna vere,
vse večere
tihih sanj …

Sreda, 27. junij 2018

Upam, da ste dobro spali in se polni moči prebudili v novo jutro. Da sta moč in zdravje poslanstvo jutra v svoji pesmi piše Milka Hartman.

Mrak objel je vseh vonjav božanstvo
in ogrnil ga z meglic belino.
Šepetanje polj preliva se v tišino,
zvezdni soj se druži z mesečino.

V mrak zdaj tiho stopa veličastna
noč, na zemljo, ki jo je ljubilo
sonce, ves dan bogatilo polja,
vsemu stvarstvu moč za rast delilo.

Mir in hlad sta vseh noči poslanstvo.

Zašume pokojno lahne sape,
ki iz polnih prsi noč jih dahne -
ah, tedaj vsa teža splahne.

V snu noči nas veličanstvo ziblje.
V sanje zliva mir vonjav božanstvo.
Moč in zdravje jutra bo poslanstvo.

Četrtek, 28. junij 2018

Kako pomembno je, da imamo upanje. Vsa naša upanja in hrepenenja se ne uresničijo in večkrat potrebujemo spoznanje in čas za ugotovitev, da je bolje tako. »Hrepenenja moč je veličastna kakor vrh neba,« v pesmi, ki vam jo bom danes prebrala, piše Milka Hartman.

Pot do vrha

Strmi vrh – polnoč –
dosegla luna je na poti čez nebo.
Žarki zvezdni z njo
se pogovarjajo hrepeneče.

Preko polj gredoč
na strmi vrh med zvezde zrem –
pa v nemiru vem,
da težko pot do vrha grem.

Hrepenenja moč
je veličastna kakor vrh neba;
v rokah je Boga –
le v Njem je mir na dnu srca.

Petek, 29. junij 2018

Dobro jutro, drage poslušalke in dragi poslušalci!

Ta teden sem vas smela spremljati na vaših jutranjih poteh. Za začetek vsakega dneva sem vam poleg nekaj misli namenila poezijo, in sicer pesmi koroške pesnice Milke Hartman. Danes, na praznik sv. Petra in Pavla, pa bi vam rada poklonila svojo pesem.

Odmev …

misliš, da življenje pomeni trpeti peti

pretežka zate je, slutim, ta krama rama

šelestenje spomni te na pesem sem

ko dan za dnem si želiš strup up

bojiš se, vem globokega prepada pada

in iščeš, dolgo že, predolgo smisel misel

ki ni dogmatičen kot vera era

in zdi se, da okrog potuje tuje

prešine me, poznaš me do obisti isti

cvete, sije, duha nova vigred gred

kako boli ta preizkušnja izkušnja

a je življenje to pošteno eno

nič ni vredna prazna slava lava

ta neskončna misel te sprevrača vrača

Hvaležna sem, da sem smela biti teden z vami preko radijskega sporeda. Želim vam vse dobro in obilo radosti na vaših poteh!