Nedelja, 6. 11. 2022

Današnja Božja beseda nam želi razkriti majhen delček nebes, življenja v večnosti. V Lukovem evangeliju (Lk 20,38) beremo: »Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«

V življenju se srečamo z odločitvami, nekatere nam popolnoma zaznamujejo življenje in jih vnaprej dobro premislimo in načrtujemo. Druge so mimobežne, trenutne in odgovarjajo v prvi vrsti na naše osnovne potrebe: »Kaj želim obleči, jesti, kupiti …«

A vse odločitve usmerjajo naše korake, srečanja, delo …

Živeti s prepričanjem, da vse zmoremo z Božjo pomočjo in v svoj vsakdan vključiti molitev, prošnjo in zahvalo je ključ uspeha pri sprejemanju pravih odločitev. Kristjani imamo ta privilegij, da se smemo obračati na našega Boga in pričakovati njegovo pomoč, da se lahko z njim srečamo v prijateljskem pogovoru in tolažečem objemu. Nekje sem pred leti zasledila misel, da ima Bog pripravljene tri odgovore na naše molitve in prošnje: »Ne. Ne še. In imam nekaj drugega pripravljenega zate.« Če dovolimo, da Gospod vodi naše življenje, morda le to ne bo najlažje, a bo vredno, da ga živimo vsak trenutek. In ta vrednost nam odpira vrata v Božje kraljestvo.

Ponedeljek, 7. 11. 2022

V današnjem evangeliju beremo: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred.« (Lk 17,6). Si zmorem to predstavljati? Si zmorem predstavljati moč takšne vere na današnje ponedeljkovo jutro? Za marsikoga je ponedeljek začetek tedna polnega terminov, dela in hitenja. Ko samo razmišljamo, kaj vse moramo postoriti in česa ne smemo pozabiti. Kaj je med nujnimi obveznostmi prioriteta? V svojem koledarju polnimo kvadratke in vrstice ter upamo, na boljše čase. A imamo čas za Boga, prijatelja, partnerja, otroka, soseda …

A naša vera nam omogoča, da zadihamo s polnimi pljuči. Da bomo vsem obveznostim in delu kos s prepričanjem, da je Božja pomoč z nami. Da nam bo Bog poslal na pot ljudi, s katerimi bomo skupaj zmogli.

Včasih so rekli: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« A poleg prošnje je pomembna tudi zahvala. Občutek hvaležnosti in ponižnosti, da pogledamo na situacijo iz pozitivne plati. Da se zavemo prisotnosti ljudi v našem življenju, ki nam pomagajo, nas podpirajo in nam odpuščajo. Naša vera nas odrešuje in nam daje krila, da se dvignemo nad vse težke trenutke z upanjem na pomoč in moč. V svetem pismu piše, prosite in vam bo dano in če tu poleg postavimo Jezusov stavek: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje, in bi vam bila pokorna.« Potem lahko vsako jutro z vero naredimo lahkoten korak v nov dan.

Torek, 8. 11. 2022

V današnji Božji besedi beremo Psalm 37, ki je tudi Davidov psalm v njem je zapisano:

"Ne razburjaj se nad hudobneži,

ne zavidaj tistim, ki delajo izprijeno,

zakaj kakor trava bodo hitro oveneli,

kakor zeleno zelišče bodo usahnili.

Zaupaj v Gospoda in delaj dobro,

prebivaj v deželi in se pasi v zaupanju.

Razveseljuj se v Gospodu,

pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.

Izroči svojo pot Gospodu,

zaupaj vanj, in on bo storil.

Dal bo, da tvoja pravičnost zasije kakor luč,

tvoja pravica kakor poldan."

Ne razburjaj se, ne zavidaj, zaupaj, razveseli se, izročaj, zaupaj … Kako velik je naš Bog, da smemo v svojem življenju računati na njegovo pomoč, njegov blagoslov! Jesenski meseci so bogati s plodovi, ki nam v naravi kažejo Božjo moč, Božji načrt, da bo za nas poskrbljeno. Jesensko listje odletava in drevesa se pripravljajo na zimski počitek.

Kako pa se mi pripravljamo? Kaj mi storimo ob misli na prihodnost? Čakamo na pomlad in boljše čase? Se pripravimo na zimsko spanje in le od strani pogledamo sedaj k enemu in drugič k drugemu sosedu, kaj ima on in česa jaz nimam. A zaviham rokave in pomislim, kaj lahko naredim danes za boljši jutri.

V psalmu piše, ne zavidaj ampak zaupaj, razveseli se in izročaj Bogu to, kar imaš. To, kar zmoreš. Včasih nemoč, bolečino, osamljenost, strah, skrb … drugič veselje, hvaležnost, uspeh, prijatelje in družino.

Prepričana sem, da vsak izmed nas nosi v sebi Ljubezen, Upanje in Vero. Tako bogato odmeva beseda: »Zaupaj v Gospoda in delaj dobro, prebivaj v deželi in se pasi v zaupanju. Razveseljuj se v Gospodu, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce. Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj vanj, in on bo storil.«

Sreda, 9. 11. 2022

»Jezus jim je odgovoril in rekel: 'Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.'« (Jn 2,19)

Ampak Jezus ni govoril o templju sredi Jeruzalema. Učenci so besede razumeli šele ob Jezusovem vstajenju, ki se je zgodilo tretji dan. Marsikdaj slišimo besede, svarilo, ki ga ne razumemo. Ko pa mine nekaj časa in stvari pogledamo iz druge strani, vidimo to, kar takrat nismo videli. Enako se lahko dogaja v naših odnosih, kjer naša dejanja in naše besede vplivajo na svet okoli nas. Neglede na to, kaj v življenju počnemo in s kom se srečujemo, vplivamo na bližnjo in daljno okolico. Zelo dober primer medsebojnega vplivanja so nam bila pretekla leta, ko je nekaj zelo majhnega vplivalo na življenje celotnega sveta. In svet v celoti je želel vplivati na ta majhen virus, ki se je mnogokrat zdel večji od sveta samega.

Kako pa je z nami? Si lahko predstavljamo naše dobro delo, ki ima vedno vpliv na svet okoli mene? Morda se nam zdi, da ne počnemo nič velikega, nič, kar lahko vpliva na druge. A to preprosto ne drži. Sama delam v šoli in vsak trenutek se zavedam, da učim in vzgajam otroke, za katere ne vem, kaj bodo, ko odrastejo. Morda bodo učitelji, zdravniki, delavci v podjetju, izumitelji, očetje in matere. Morda bo eden izmed njih imel svoje mini podjetje s petimi delavci, a če bo imel vrednote in ljubezen in bo dober do teh petih, bo to pomenilo blagoslov petim družinam. Naša dobra dela, naši srčni odnosi imajo svojo moč, kot drevo s svojimi razvejanimi koreninami. Le teh ne vidimo, da drevesu dajo trdnost in obstoj. Enako je z našo vero, ljubeznijo in upanjem. Jezus je vedel, ko je govoril o templju. In Bog ve za naša pota in če mu zaupamo, bo usmerjal naše korake in nam šepetal Božje namige.

Četrtek, 10. 11. 2022

Današnji evangelij govori o tem, kako Farizeji sprašujejo Jezusa o prihodu Božjega kraljestva, toda Jezus jim pravi, da ni ure, ki bi to povedala. Opomni jih, da je Kraljestvo sredi med njimi. Pomembno je, da se vedno znova odločamo za Jezusa in sprejemamo odgovornost za svoje življenje, ki vključuje odločitve in delo. Bog je tisti, ki nas ne ustrahuje in plaši s katastrofami. Bog nas tolaži in nam kaže pot v varno prihodnost. Upanje na Božje kraljestvo predstavlja življenje v vsej polnosti tukaj in sedaj. Božje kraljestvo je sredi med nami, kakor je Bog med nami navzoč vsak trenutek. Neglede na to kdaj nekaj počnemo in koliko energije imamo je pomembno, da se odločamo za dobro.

Kristjani smo praznovali dan vseh svetih, ko smo se s hvaležnostjo spomnili naših svetnikov, ki jih ne kličemo po imenu in jih v koledarju ne najdemo zapisanih pod določenim datumom. A so pri Bogu in so naši priprošnjiki. Za mnoge nikoli ne bomo izvedeli, kaj velikega so storili, kako so zaznamovali naš svet. A imamo ta privilegij, da se lahko na njih obračamo s svojimi prošnjami. Upanje na Božje kraljestvo in večno življenje nam je vsem podarjeno, naše življenje pa je tisti ključ, ki nam odpira vrata,

Petek, 11. 11. 2022

Na današnji dan, 11. novembra, goduje sv. Martin. Čeprav mu je pripisanih veliko čudežev, je sv. Martin slaven predvsem zaradi znamenite geste človeške ljubezni. Ko je še kot mlad vojak na poti srečal reveža brez obleke, tresočega zaradi mraza, je Martin z mečem razpolovil svoj plašč in polovico dal temu človeku. Ponoči se mu je v sanjah prikazal nasmejani Jezus, zavit v ta njegov plašč.

V tedanjem času je namreč veljalo, da je polovica plašča pripadala vladarju in polovica vojaku, ki ga je nosil. Sveti Martin je svojo polovico plašča podaril ubogemu. Kasneje so ga prav zaradi njegove dobrosrčnosti in človeške veličine postavili za škofa. Ko so mu sporočili to novico, se je skril med gosi, ki pa so ga izdale. Mnogo legend govori o življenju in delu svetega Martina, ki pa jim je skupna vera v Boga in dobrota do sočloveka. Kljub temu, da je bil izobražen in je imel položaj v Cerkvi, ni pozabil na preprostost in ponižnost. Znanje in talente, ki jih je imel je uporabil v dobro vseh in napredek ljudi. V vsakem od nas je prisoten Bog. Naše poslanstvo se ne konča pri ograji naše hiše, pri vratih našega doma, pri zaključeni minuti naše službe. Vsakdo je poslan v svet, da vanj vnaša upanje, veselje, srčnost. A slednje ni vedno samoumevno in preprosto. Si zmoremo v današnjem dnevu vzeti izziv in ljudi okoli sebe pozdraviti s pristnim veseljem? Si upamo pričevati za Božjo ljubezen z našo ranljivo človeško ljubeznijo? Naše delo je minljivo, a prijetni občutki, ki smo jih pustili pri ljudeh, se širijo in oblikujejo večnost. Sveti Martin ni okleval pri dobrih delih, naj nam bo zgled in priprošnjik v nebesih.