Nedelja, 20.6.2021

»Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«

Ti dve kratki, a jedrnati in izzivalni vprašanji stavi Jezus v evangeliju današnje nedelje svojim učencem. Ozadje vprašanja je znani dogodek, ko so učenci skupaj z Jezusom v čolnu na Genezareškem jezeru in nastopi močen vihar, jezero vzvalovi, učence zgrabi smrtni strah pred potopom, Jezus pa mirno spi. Učenci Jezusa iz strahu zbudijo, on veter in vodo pomiri in nato učence vpraša zakaj so tako strahopetni in ali nimajo vere.
Ta dogodek, to poročilo, je zelo lepa prispodoba tudi za današnji čas. Tudi danes mnogi posamezniki in najbrž tudi določeni deli družbe živijo v strahu, čutijo krizo, so panični, imajo občutek potapljanja. Korona-pandemija je take občutke še ojačila. Vsi poznamo strah in tudi vemo, da v strahu in paniki le težko najdemo pravo in dobro rešitev. Jezus mogoče tudi nas danes vpraša: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« On, Jezus, nas želi pripeljati do tega, kar je tudi za njega bil temelj življenja – zaupanje v očeta, v Boga. To misli z vprašanjem po veri. Tu ne gre za znanje določenih verskih resnic ali podobno, temveč preprosto za to, ali smo pripravljeni naše življenje postaviti na temelj zaupanja v božje delovanje in njegovo spremstvo našega življenja. V zaupanju v božjo pomoč in njegovo spremstvo lahko bolj umirjeni in sproščeni živimo naš vsakdanjik, saj nam stoji Bog ob strani.

Ponedeljek, 21.6.2021

Danes, 21. junija ali rožnika, se v Cerkvi spomnimo in praznujemo god sv. Alojzija. Ime Alojz mi je zelo blizu in pri srcu, saj se je tako imenoval moj rajni oče in tudi moj starejši brat se tako imenuje.

Zgodovinski Alojzij je živel v 2. polovici 16. stoletja in je prišel iz plemiške rodbine Gonzaga v mestu Castiglione delle Stiviere blizu Gardskega jezera v severni Italiji. Bil je najstarejši od osmih otrok in je bil od mame zelo pobožno vzgojen. Že kot otrok je spoznal plemiške dvore in kot 13-letni prišel na dvor kralja Filipa II. v Madrid. Tam ni spoznal samo vodilne ljudi tedanjega časa, temveč tudi nemoralnost, brutalnost in častihlepje višjega sloja. Že kot 15-letni se je zato odločil, da bo vstopil v red jezuitov. Z 19-imi leti je opravil svoje redovniške zaobljube in se potem posvetil teološkim študijem, vzgajanju mladine pa tudi negi bolnih in skrbi za revne. Tudi v času epidemije kuge je skrbel za bolnike, pri tem se pa je tudi sam okužil in s komaj 23-imi leti za kugo umrl. Že kar kmalu je bil proglašen za blaženega, v 18. stoletju pa za svetnika. Postal je zavetnik mladine in študentov, med drugim pa tudi proti kugi in v najnovejšem času tudi proti aidsu. Na tem ozadju ga gotovo lahko tudi pokličemo na pomoč pri zdajšnji korona-pandemiji.
Naši svetniki so nam lahko zgledi za naše življenje in priprošnjiki v težavnih časih. Sv. Alojzij nam je lahko zgled za socialni angažma ter priprošnjik v zdajšnji pandemiji. Obrnimo se prav danes na njegov god z našo molitvijo na njega.

Torek, 22.6.2021

»Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki.«

Ta povsem znani stavek je vzet iz evangelija današnjega dneva in sicer iz sedmega poglavja evangelija po Mateju. Stavek se tradicionalno označi kot »zlato pravilo« in ga v podobni obliki najdemo tudi v evangeliju po Luku.

Še enkrat: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.«

To je pravzaprav zelo stara in preprosta življenjska modrost, ki jo pa Jezus postavi v nov kontekst. Mislim, da je izpoved te življenjske modrosti zelo logična in lahko razumljiva. Tudi če je stavek zelo preprost in se najbrž vsi strinjamo z njegovo izpovedjo, uresničitev le-tega in življenje po tej smernici nista vedno tako lahka. Težava je po mojem navadno v tem, da zase včasih želimo več ali kaj boljšega, kot za druge. Če pa začnemo razlikovati, pa je to že lahko začetek krivice, ki je nihče nima rad. Zato je najbrž Jezus to občo življenjsko modrost, ki jo lahko tudi razumemo samo racionalno, postavil v večjo povezavo, tako rekoč v božji načrt in kot temelj božje postave. Saj je dejansko tako, da smo po stvarjenju, kot je opisano v Svetem pismu, vsi ljudje »na isti ravni«, po vrednosti oziroma dostojanstvu čisto enaki, čeprav se po obliki in značaju razlikujemo. To enako dostojanstvo pa je podlaga tega zlatega pravila: kar pričakujem od drugih meni naproti, naj tudi jaz storim njim. Če želim, da so drugi do mene prijazni in spoštljivi, moram seveda tudi biti jaz prijazen in spoštljiv do njih. Tako preprosto je to pravzaprav.

Mogoče lahko prav danes v teku dneva večkrat pomislite na to »zlato pravilo« in kaj to lahko pomeni za vaše življenje in za ravnanje do vaših soljudi.

Sreda, 23.6.2021

»Tako vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu.«

Citirana stavka sta osrednji del evangelija današnjega dneva, ki pa je odlomek iz Jezusovega Govora na gori v Matejevem evangeliju. Jezus se je ja navadno poslužil zelo preprostega načina govorjenja, da so ga ljudje tudi lahko razumeli in sprejeli. To lahko tudi rečemo o tej sliki ali prispodobi, ki jo Jezus tu uporabi. Nekako je ja logično in vsakemu razumljivo, da je od kvalitete drevesa odvisna tudi kvaliteta njegovih sadežev. Toda Jezus svojim poslušalcem ne želi posredovati kakšnih bioloških ali rastlinskih resnic, temveč s to prispodobo hoče povedati nekaj o ljudeh in njihovih dejanjih. Dvakrat namreč v današnjem odlomku reče: »Po njih sadovih jih boste spoznali.« Gre mu za to, da naj bi njegovi tedanji učenci in tudi mi danes imeli možnost spoznati, kdo je dober in kdo je slab. Sicer vemo, da ni nihče samo dober in tudi ne samo slab, da smo nekakšna »mešanica« obojega, kar pa je odločilno in prepoznavno pa so naša dejanja in njih posledice. Pri teh se vidi in pokaže, ali prinašajo in povzročajo kaj dobrega ali pa kaj slabega. Dejanja, ki prinašajo mir, slogo, razumevanje, spravo, skupnost, srečo in tako naprej, lahko vrednotimo kot »dobra dela«. Kar pa povzroča razkol, prepir, preziranje, zaničevanje, sovraštvo in podobno, pa čutimo in opredelimo kot »slabo«. Rekel bi, da je tako naša človeška, za vernike pa tudi krščanska naloga, da se potrudimo za čim več dobrih dejanj in tako gradimo in omogočimo boljši svet in boljšo bodočnost.

Povabim vas, da se vsak dan bolj trudimo za »dobre sadove« našega življenja.

Četrtek, 24.6.2021

Prav lepo in dobro jutro na današnji praznik Rojstva Janeza Krstnika!

Ali ste vedeli in se zavedate, da danes praznujemo ta praznik Janeza Krstnika? Ja? Ne?...

Odkrito moram povedati, da ta današnji praznik v mojem otroštvu, doraščanju in prav do danes ni nikoli imel kakšnega posebnega mesta ali posebne važnosti. Deloma se niti nisem zavedal, da ta praznik sploh obstaja. Kljub temu pa ima ta dan v teku cerkvenega leta določeno pomembnost.

Kot prvo je zanimivo, da v našem cerkvenem prazničnem koledarju poleg praznika Jezusovega rojstva (božič) in Marijinega rojstva (8. september) obstaja samo današnji dan, ko praznujemo rojstvo neke versko pomembne osebe. Pri vseh drugih svetnikih se ja vedno spomnimo njihove smrti. To že kaže, da ima Janez Krstnik neko posebno mesto.

Druga zanimivost je ta, da je praznik pol leta pred praznikom Jezusovega rojstva. To je pa zato, ker evangelist Luka v svojem evangeliju omeni, da je bil Janez Krstnik šest mesecev starejši od Jezusa. Ker pa je praznik pol leta pred božičem, ki je kmalu po zimskem sončnem obratu, je pa današnji praznik kmalu po poletnem sončnem obratu in je predvsem v prejšnjih časih imel velik pomen za razne šege (npr. kresovanja) in za kmetijske in poljedelske opravke.

Zakaj je Janez Krstnik tako poseben in važen? V glavnem zato, ker nam je v Svetem pismu predstavljen kot »predhodnik« Jezusa, kot tisti, ki Jezusu »pripravi pot« in pri Jezusovem krstu v Jordanu izpriča, da je Jezus pričakovani mesija, rešitelj, odrešenik. Kot tak je nekako tudi naš »predhodnik« in naš zgled, saj se tudi mi kristjani razumemo kot pričevalci Jezusovega odrešenja. Zato naj bi ta praznik Rojstva Janeza Krstnika v bodoče bolj počastili in se ga bolj spominjali.

Petek, 25.6.2021

»Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!«

Ta citat iz evangelija današnjega dneva je seveda precej »iztrgan« iz konteksta, vendar je ozadje to, da pride nek gobavec do Jezusa, pade predenj in ga prosi za ozdravljenje. Evangelist Matej ta dogodek zapiše precej skrčeno in s kratkimi stavki, tako, da imaš človek vtis, da je tako že od vsega začetka jasno, kaj se bo zgodilo. Če pomislim, kako izčrpno in gostobesedno na primer evangelist Janez opiše marsikatero Jezusovo srečanje s soljudmi, je to današnje besedilo skoraj kot kakšen sms, če se smem poslužiti pojma današnjega modernega časa. Toda za kaj pravzaprav gre?

Če prebiram in primerjam evangelijske opise predvsem Jezusovih ozdravljenj, je pravzaprav vedno na začetku neka prošnja dotičnega bolnika. Včasih Jezus bolnega človeka celo še enkrat vpraša, kaj od njega – Jezusa – želi, da naj stori. Šele ko je bolnemu jasno in tudi pove, kaj pravzaprav hoče, se potem zgodi čudež ozdravljenja. Tako imam včasih vtis, da Jezus pomaga bolniku do tega, da aktivira svoje lastne notranje moči in tako doprinese svoj delež k ozdravljenju. Današnji psihologi ta fenomen gotovo lahko bolje opišejo. Meni je pri tem važno to, da smo si sami na jasnem, kaj pravzaprav hočemo in da smo potem tako korajžni, da z našo prošnjo stopimo do Jezusa oziroma Boga. Ta korak je pravzaprav že polovica uspeha.

Pomislite na to, če imate kdaj nekaj zelo važnega in za vaše življenje odločilnega na srcu.