Nedelja, 20. marec 2022

Ta teden bomo skupaj premišljevali o dnevni Božji besedi; o tem, kaj nas v življenju spodbuja in krepi, ter si v jutranjih minutah nabirali predvsem duhovnih moči za nadaljnje korake v dnevu.

Danes, na 3. postno nedeljo, ko smo po začetnem navdušenju morda že malo »utrujeni« ali upehani od naših postnih nalog, ki smo si jih zadali v tem postnem času, nam Bog polaga na srce besede spodbude in obljube o »naši obljubljeni deželi«. Pri tem me zelo nagovarja klic Boga, ki se iz gorečega grma obrača na Mojzesa, ki je iz radovednosti pristopil h gorečemu grmu. Bog kliče vsakega posameznika in mu daje poslanstvo, podobno kakor je iz gorečega grma poklical Mojzesa in mu naročil, naj izpelje Izraelce iz egiptovske sužnosti. Zato je goreči grm znamenje poklicanosti. Naša poklicanost je tako kot grm, ki ne zgori, torej se ne zaključi na neki točki življenja, ampak nam je podarjena za vselej.

Morda imamo v našem vsakdanjem življenju pogosto težave videti te »goreče grme« in slišati Božji klic, saj nam pred očmi pleše polno podob ter smo obdani z mnogo hrupa – iz medijev in družbenih omrežij, vsakodnevnih zadolžitev in skrbi. Pa vendar, morda je tudi ta postni čas priložnost, da se ustavimo – da gremo v puščavo kot Mojzes, v svojo notranjost, in utišamo vse to, kar nas raztresa. Ko smo dovolj na samem, v sebi, lahko ustvarimo prostor za Boga in prepoznavamo svoje osebno poslanstvo. Vabim vas, da bi se danes ustavili vsaj za nekaj trenutkov v tišini in dali priložnost osebnemu poslanstvu, da zagori in vas razvname, kot goreči grm. Tam bomo tudi srečali Boga, zaslišali njegov glas in začutili njegovo bližino. Iz teh trenutkov bomo tako lahko črpali moč za naše poslanstvo, za očetovstvo, materinstvo, za služenje drugim.

Ponedeljek, 21. marec 2022

Danes želim z vami deliti misel matere Tereze, ki naj nas opogumi za današnji dan:

»Bodite danes sonce Božje ljubezni … Ni treba veliko govoriti, le srečni bodite s Kristusom … Biti srečen z Bogom pomeni: Ljubiti, kot ljubi on. Pomagati, kot pomaga on. Dajati, kot daje on. Streči, kot streže on.«

Morda se nam kdaj teža vsakdanje rutine zdi neznosna. To morda najbolj občutimo ob ponedeljkih, ko se po sproščenem koncu tedna ponovno vrnemo na stare službene poti. Misel matere Tereze pa nas spominja, da za vsakodnevno osebno srečo ni potrebno veliko – spodbuja nas, da v sebi prebudimo tisto ljubezen do drugega, kot nas je je naučil Kristus. In tako bomo prinašali luč in upanje tudi svojim bližnjim, bomo njihovo sonce in znamenje Božje ljubezni. Čeprav se morda zdi paradoks, širiti srečo in ljubezen v trenutkih, ko še sami nismo dobre volje. Pa vendar, zgled matere Tereze, ki se je vsa razdala za uboge, ne glede na raso in spol, nam pravi, da Bog najbolj deluje prav v teh trenutkih. Danes, ko obeležujemo Svetovni dan za odpravo rasne diskriminacije, nas vse vabim, da se v molitvi še posebej spominjamo vseh, ki so preganjani zaradi svoje rase, barve kože, vere ali jezika.

Torek, 22. marec 2022

Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan voda. Tudi papež Frančišek je v svoji okrožnici Laudato si' spregovoril o pomembnosti voda za naš planet.

Papež pravi, da je sveža pitna voda temeljnega pomena, saj je nepogrešljiva za človeško življenje in za vzdrževanje kopenskih in vodnih ekosistemov. Poudarja, da so razmere še posebej resne v povezavi z revnimi, saj onesnažena voda povzroča številne smrti in širjenje bolezni. Papež v encikliki jasno navaja, da je dostop do varne in pitne vode osnovna in splošna človekova pravica.

Ob teh besedah se še posebej spominjam svoje prve prostovoljske izkušnje v Angoli, kjer sem prvič zares doživela, kako dragoceno bogastvo je sveža pitna voda. V Angoli je voda, ki priteče iz pipe v umivalniku za naše, Evropske želodce, preveč onesnažena, da bi jo lahko pili ali kako drugače uporabljali, ne da bi jo prej prekuhali. Spominjam se, da sem iz neprevidnosti z vodo iz pipe oprala paradižnik in si ga nato pripravila v solati. Naslednji dan sem imela kar precej zdravstvenih težav in sem tako skoraj dva dni preležala v postelji. Ko sem se vrnila domov, sem začela res ceniti pitno vodo in tako še danes, po sedmih letih, z veliko hvaležnostjo ravnam z vodo iz domače pipe.

Skupaj s sv. Frančiškom kličem: Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi, mnogo koristi ponižna, dobra in čista.

Sreda, 23. marec 2022

Pred nekaj tedni so nas vse pretresle novice o vojni v Ukrajini. Zdelo se je, kot da nas je vse zadel nepojmljiv šok in cel svet je nejeverno zadrževal dih ob informacijah o napadih. Sedaj pa nas vse bolj pretresajo zgodbe in podobe ljudi, ki iz domovine bežijo v neznano, v upanju na mirno in boljše življenje. Neverjetno je tudi, kako solidarnostno in velikodušno se je odzval zahodni svet, ki je in je bil še nedavno razdeljen zaradi polemik o koronavirusu.

Danes želim tako skupaj z vami moliti za mir, ne samo v Ukrajini, ampak v vseh državah, kjer divjajo vojne:

Ljubeči Bog,

v teh dneh spoznavamo,

kako krhka je naša varnost,

kako ogrožen naš red.

Jezni in osupli doživljamo,

kako oblastniki ogrožajo svobodo in življenje številnih ljudi.

Kot številni drugi iščemo pri Tebi zatočišče in varnost,

notranji mir in vzrok za naše upanje.

Prinašamo Ti svoje skrbi.

Prosimo Te za tiste, ki se borijo za svoje življenje,

in za tiste, ki se vztrajno zavzemajo za mirne rešitve.

Bodi na strani vsem, ki upajo posebej za pravičnost in mir.

Daj nam moči, da smo solidarni in blizu tistim,

ki so prizadeti in živijo v strahu.

Pošlji nam Svetega Duha, Duha miru,

da bi politiki odločali v veliki odgovornosti.

Razmehčaj srca tistih, ki so otrdela.

Blagoslovi nas s svojim mirom, da se tvoj mir razprostira po vsej zemlji! Amen.

Četrtek, 24. marec 2022

Papež Frančišek je pred kratkim začel sklop katehez o smislu in vrednosti starosti, kjer bo za svoje misli črpal navdih iz Božje besede.

Papež pravi takole: »Razmišljajmo o starosti. Že nekaj desetletij to življenjsko obdobje predstavlja pravo »novo ljudstvo«, kar so ostareli ljudje. V človeški zgodovini nas nikoli ni bilo tako veliko. Nevarnost, da bi bili odvrženi, je še pogostejša: ostarele osebe so pogosto obravnavane kot »breme«. V dramatični prvi fazi pandemije so ravno oni plačali najvišjo ceno. Že sicer so bili najslabotnejši in zanemarjeni del: nismo se preveč ozirali nanje, ko so še bili živi, in nismo jih niti videli umreti.

Poleg migracij je starost med najnujnejšimi vprašanji, h katerim je človeška družina poklicana pristopiti v tem času. Ne gre samo za količinsko spremembo. V igri je enotnost življenjskih obdobij, oziroma resnična referenčna točka za razumevanje in spoštovanje človeškega življenja v njegovi celovitosti. Vprašajmo se: Ali obstaja prijateljstvo, zaveza med različnimi življenjskimi obdobji ali pa prevladujeta ločitev in odmetavanje?

Vsi živimo v sedanjosti, v kateri sobivajo otroci, mladi, odrasli in ostareli. Toda spremenilo se je razmerje: dolgoživost je postala množična in na obsežnih predelih sveta je otroštvo porazdeljeno v majhnih odmerkih. Govorili smo tudi o demografski zimi. Neravnovesje, ki ima mnoge posledice. Prevladujoča kultura ima za edini model mladega odraslega, to je posameznika, ki je samosvoj in ostane vedno mlad. Toda ali je res, da mladost vsebuje celoten smisel življenja, medtem ko starost pomeni le njegovo izpraznitev in izgubo? Ali je to res? Poveličevanje mladosti kot edinega obdobja, ki je vredno utelešenja človeškega ideala, združeno s prezirom starosti kot šibkosti, propadanja ali invalidnosti je bila prevladujoča ikona totalitarizmov dvajsetega stoletja. Smo to morda že pozabili?«

Papež zaključuje svoje razmišljanje z besedami: »Ni pomembno samo to, da ostarela oseba zavzame mesto modrosti, ki jo ima, zgodovine, ki jo je živela v družbi, ampak je tudi pomembno, da se oblikuje pogovor z mladimi. Mladi se morajo pogovarjati z ostarelimi in ostareli z mladimi. Ta most bo predstavljal posredovanje modrosti človeštvu. Ne pozabimo, da so v kulturi, tako v družini kot v družbi, ostareli kakor korenine drevesa: imajo vso zgodovino. Mladi pa so kakor cvetovi in sadovi. Če sok ne pride iz korenin, ne bodo mogli nikoli zacveteti.«

Petek, 25. marec 2022

Kljub temu, da smo v postnem času, Cerkev danes praznuje Gospodovo oznanjenje, slovesni praznik. Na ta dan se spominjamo Angelovega oznanjenja Mariji, da bo spočela Božjega Sina.

Ta praznik nas vedno znova očara in pritegne pozornost s svojim sporočilom. Preseneti nas Bog s svojo ponižnostjo, preseneti nas Marija s svojo velikodušnostjo in ponižnostjo, da sprejme ponudbo Božjega materinstva. Ta praznik nas tudi usmerja k vsem materam vsega sveta.

Ob tem prazniku torej lahko razmišljamo o Marijini vlogi v odrešenju in o Marijini vlogi v našem življenju. Marijino življenje lahko povzamemo v treh korakih: Marija je mati besed »Zgodi se.«, Marija je mati služenja in Marija je mati zvestobe. »Tukaj sem«, s temi besedami Marija odpre svojo notranjost Bogu. Povsem je razpoložljiva, odprla je svoje srce in izrekla »Tukaj sem.«, četudi ni popolnoma razumela, kaj se je dogajalo. V veri je zaupala Bogu. Marija je podobna vsem materam, ki so sprejele življenje svojega otroka. Vse matere, vsi mi, smo vabljeni, da vsak dan znova prevzamemo Marijino držo, da vsak dan znova izrekamo Marijin »Tukaj sem, zgodi se mi po tvoji besedi,« Bogu. Vabljeni smo, da smo možje in žene, ki so odprti za Božji načrt. Da smo možje in žene služenja, zvestobe, polni ljubezni do bližnjega in do stvarstva. Na ta način lahko svetu prinašamo upanje, vero in odpuščanje. Tako lahko gradimo novo prihodnost.

Praznik pa nas tudi vabi, da bi nosili Marijo v svojem srcu, v svojem življenju. Vabi nas, da ji postajamo vedno bolj podobni in da v svojem življenju nosimo in podarjamo Božjo besedo, kot nam je Marija podarila Jezusa. Z globoko željo, da bi nas Marija spremljala na naših poteh življenja, se od vas za ta teden poslavljam in vam želim mir