Nedelja, 12. marec 2023

Na tretjo postno nedeljo, ko smo morda že malo upehani od postnih zaobljub, ki smo si jih zadali v februarju, ali pa se veselimo, koliko smo že zmogli in opažamo napredek, nam Božja beseda ponuja v branje zelo opogumljajočo pripoved o srečanju Jezusa in Samarijanke.

Ves dogodek se osredotoča na simboliko vode. Jezus se utrujen usede na rob vodnjaka. Pride neka žena iz Samarije, da bi zajela vodo. Samarija je današnji Nablus in je ena od žariščnih točk v judovsko-palestinskem sporu. Jezus ji pravi: »Daj mi piti«. To je tako, kot da bi v Nablusu Jud prosil Palestinca, naj mu da piti.

Samarijanka prihaja, da bi zajela vodo, da bi zajela življenje. Ta žena prihaja z vso nesrečo ljubezenskih odnosov, popolnoma skrušena. Moderna eksegeza pravi, da je bil vrč, s katerim je prišla zajemat, pravzaprav žara za pokojne. S tem se še poglobi dramatičnost njene zgodbe: prihaja, da bi zajela življenje z nečim, kar pomeni smrt. To, kar zajema, bo umrlo in ne bo nikoli odžejalo; življenja ne bo nikoli zadržala v sebi, vedno bo iztekalo iz nje. Gre za podobo človeštva po padcu Adama in Eve. In to ženo Kristus prosi: »Daj mi piti«.

To nas spominja na ene izmed zadnjih Jezusovih besed na križu, kjer pravi: »Žejen sem«, potem pa iz svoje odprte strani izlije vodo na človeštvo in mu da piti. Tudi tukaj pravi »Žejen sem« in na koncu dá on ženi piti. Odprtina vrča nas spominja na odprtino na njegovi prebodeni strani. To pomeni, da to, kar nam on daje piti, prihaja iz Božjega srca. Kristus daje najbolj dragoceno, kar ima: Kristus daje samega sebe. Tudi vodnjak v tej pripovedi pravzaprav predstavlja Kristusa. Starozavezni Jakobovi vodnjaki so bili zasuti s peskom, suhi, in tako Kristus postane vodnjak.

Gre za izmenjavo, kot so učili cerkveni očetje. Mi dajemo našo ljubezen, prejemamo pa Božjo ljubezen, ki je sposobna preroditi človeka. Mi dajemo svoje čakanje na grob, Gospod pa daje življenje, ki ne mine. Kristus daje življenje, ki ostane. Zato je pomembno, da prihajamo pred Gospoda prav s to svojo mrliško žaro – svojimi skrbmi in ranjenostjo, da nas lahko počasi, z leti, Bog očiščuje in nam daje svojo ljubezen.

Ponedeljek, 13. marec 2023

Pogosto Bog deluje drugače, kot si predstavljamo sami. Velikokrat tudi drugače, kot bi mi sami želeli. In verjamem, da je vsak od nas že bil vsaj kdaj pošteno jezen na Boga, ker se ni odzval na stisko, prošnjo in potrebo tako, kot smo pričakovali.

Tako razburjenje je danes nazorno prikazano tako v berilu kot v evangeliju. V slednjem so Jezusovi domačini nadvse besni nad Resnico, ki prihaja iz Jezusovih ust. Jezus ne ovinkari. Jasno pove, da je Božje delovanje nad človeškimi predstavami, da gre dlje in globlje in da v končni fazi Bog deluje tam, kjer je srce dovolj ponižno, da mu pusti delovati na Njemu lasten način. Pove jim, da Bog ponižno srce včasih prej najde med oddaljenimi kakor med tistimi, ki se imajo za pravoverne. Hude besede. Zato so ga odpeljali na vrh prepada, kot pravi evangelij, da bi ga pahnili čez rob.

In, ne vem, koliko cerkvenih dostojanstvenikov bi Jezusa še danes peljalo na vrh prepada, ker ne upošteva njihovih človeških načrtov in prednostnih list. Ne vem, kolikokrat dejansko vsak od nas pelje Jezusa na vrh prepada, ker ob Njem spozna, da resnično ni človek tisti, ki je Bog. In to nas malo zapeče. Ker se zavemo, da smo izgubili svojo identiteto.

Za današnji dan si lahko zadamo sledeče: Z izkušnjo Božje besede se bom boril proti ozkosrčnosti in izključevanju. Gospod, daj mi poguma, da bom sprejel tvojo besedo in jo uresničeval v svobodi, tudi ko bo težko.

Torek, 14. marec 2023

V današnjem psalmu beremo:

Svoja pota, Gospod, mi pokaži

in svojih steza me nauči!

Vodi me v svoji resnici ter me uči,

saj si ti, Bog, moj rešitelj.

Te vrstice me vedno znova nagovarjajo, saj ubesedijo naše iskanje in odločanje. Velikokrat se v življenju znajdemo v situaciji, ko se moramo odločiti za eno ali drugo. Lahko gre za večje stvari v našem življenju, za pomembne odločitve, ali pa tudi za čisto vsakdanje, majhne stvari. Ker imamo v današnjem času toliko različnih izbir in toliko možnosti, se zdi odločanje še posebej oteženo. Vse se zdi tako mamljivo in dobro. Zato pa je dobro, da si pred odločitvami, še posebej tistimi, ki so življenjskega pomena, vzamemo čas in v tišini svojega srca molimo s psalmistom in prosimo, da nam Bog pokaže pravo pot. Prav pogosto v tišini svojega srca in v poslušanju sebe lahko zaznamo pravo pot. Bog nam namreč govori prav po nas samih.

Vsem nam želim oblilo zaupanja v Božjo govorico srca in znamenja, ki nam jih pošilja na pot.

Sreda, 15, marec 2023

Post je čas, ko potujemo naproti novi deželi, deželi vstajenja in upanja. Je čas, ko v sebi širimo pogled, preobražamo človeški um, ki zmore priti le do groba, le do velikega petka. In tam pogosto obtiči. Ker je njegov domet zgolj do tam. In vsak od nas je svoj veliki petek zagotovo že izkusil. In morda v njem ostal ali pa se tja pogosto še vedno vrača.

A prav tu vstopa Bog. Razširiti želi koordinate našega pogleda in dojemanja. Da bi v naši notranjosti nastala ta nova dežela, dežela vstajenja in upanja, dežela, kjer žalost, stiska, bolečina, obup, izguba, strah ... nimajo zadnje besede. Kajti pri Bogu je ne morejo imeti. Mi sami pa se odločamo, v kateri deželi želimo prebivati. V tisti, ki zmore le do petka ali tisti deželi vstajenja, drugačnega pogleda, pogleda upanja, v deželi, ki je za nas nova, neobvladljiva in jo lahko obljubi ter izpolni samo Bog.

In kakor je nekoč preko Mojzesa dajal navodila svojemu ljudstvu, ki je bilo na poti v to Obljubljeno deželo, tako vsakemu od nas v srce polaga vzgibe Svetega Duha, da bi se jih naučili poslušati in izpolnjevati, da bi res lahko prejeli v posest to deželo vstajenja, Obljubljeno deželo, ki nam jo daje Gospod, Bog naših očetov!

Gospod torej prihaja v naša življenja ne zato, da bi spremenil osnovne zakone in postavo življenja, temveč zato, da bi stvarem, ki se v tem svetu dogajajo dal drugačen okus, jim spremenil pomen in nam pomagal stvari videti z drugačnimi, vstajenjskimi očmi!

Četrtek, 16. marec 2023

Bog nas nenehno vabi, da bi prisluhnili njegovim načrtom za naše življenje. Vendar, zgodi se, da nam to ne ugaja vedno. Poslušnost postane težka takrat, ko ne zaupamo, takrat, ko se počutimo ogroženi in posledično hočemo vse stvari nadzorovati sami. Takrat je nevaren vsak in vse, kar bi utegnilo ogroziti naše načrte. Tudi Bog. Četudi nas On vabi na svojo pot z najčistejšim namenom, kar jih obstoja - da bi nam bilo dobro in bi bili sečni. Bojimo se.

Ja, poslušanje in slišanje. Že poslušati je težko, še težje pa slišati to, kar nam drugi resnično želi povedati. Mi stvari slišimo skladno s svojim svetom in skladno s tem tudi odreagiramo. In, bolj kot se počutimo ogrožene, bolj vse slišimo proti sebi, hitreje neprimerno odreagiramo. A korenina je vedno pri zaupanju. Pri tveganju popolnega zaupanja v Nekoga. Ponovno ali sploh začeti verovati, da je On tisti, ki ne jemlje ničesar, ampak nam vse želi dati.

Koliko ugovorov se zgodi v nas! Koliko "Ni res!", koliko dokazov, da Božjega kraljestva ni med nami, da je v Bogu skriti namen, da dela velika dela z nekim skritim namenom ...

In se naša notranjost razdvoji, naše »kraljestvo« se razdeli zoper sebe, v njem se bije bitka med za - in proti, med zaupanjem in dvomom. A Jezus ostaja skladen s sabo. Vsaj On in nas zato ne neha vabiti v brezmejno zaupanje Vanj. Kajti četudi se nam zdi, da smo se dobro ogradili, četudi smo si poiskali varnost v še tako stabilnih stvareh ali ljudeh, pride čas, ko te stvari ali ljudje odpovejo. Pridejo stvari, ki so močnejše in ki nam vzame orožje, na katero smo se zanašali ...

Petek, 17. marec 2023

V našem življenju se pogosto srečamo z mnogimi zakoni, prepovedmi, pravili in navodili. Čeprav to načeloma pomaga oblikovati življenje in v vsakdan vnaša red, se človek vendarle včasih vpraša, katera zapoved je najpomembnejša. Tako, kot je Jezusa o tem v evangeliju spraševal pismouk.

Ljudje se glede takih stvari ne strinjamo prav radi. Enemu se zdi najbolj pomembno to, drugemu nekaj drugega. To je sicer lepo in prav; nestrinjanje je lahko včasih kreativno in med pametnimi ljudmi vodi v iskanje tretje poti. Ker pa nismo vsi pametni, žal velikokrat razpravljanje vodi v razdor in celo nerazumno sovraštvo.

Jezusov odgovor je zanimiv za vse, ki vanj zaupajo in mu sledijo. To, kar izreče, je srce njegovega celotnega pogleda na življenje in s tem temelj krščanskega življenja. Resnično bomo vršili Božjo voljo, ko bo naš temeljni odnos do Boga, do sebe in do bližnjega Ljubezen. Pri tem velja opozoriti, da Ljubezen ni zgolj sentimentalno čustvo naklonjenosti, temveč predanost srca, duše in misli Bogu preko ljubezni do sebe in do bližnjega. Jezus pravi, da sta temelj vseh zapovedi in poslanstvo vseh prerokov prav ti dve zapovedi. Vse, kar je mišljeno in storjeno iz ljubezni, je izpolnitev postave. Vse, kar je storjeno iz drugačnega motiva, je torej prazno. Črka postave je mrtva, pomemben je duh, ki jo oživlja, ljubezen.

Vsakega izmed nas želim povabiti k razmišljanju.

Razmišljaj o svojem življenju in skušaj spoznati, kaj prepoznaš kot najpomembnejšo zapoved v svojem življenju. Kako boš to spoznal? Poglej svoje misli, svoja dejanja in svoj napor, kam so usmerjeni?

Ali lahko rečeš, da je tvoj odnos do sebe ljubezen? Po čem to spoznavaš?

Kako razumeš ljubezen do drugih? Spomni se, da ljubezen ni posedovanje, temveč najgloblje spoštovanje.

Ali tvoje razmišljanje nakazuje tvojo ljubezen do Boga, se pravi temelja vsega, kar obstaja?

Ne glede na to, ali te ta vprašanja tolažijo ali plašijo, vedi, da je dejstvo tvojega obstoja v tem, da te Bog najprej in večno ljubi. Če si to težko predstavljaš, se spomni ljubezni, ki jo je Bog izkazal do tebe v Jezusu.