Nedelja, 27. 08. 2023

Smo v času med veliko in malo gospojnico, med velikim in malim šmarnom. To je bil in je še čas romanj. Vabijo nas romarska svetišča, številne cerkve, posejane po gričih in dolinah, posvečene Materi Božji, nas vabijo. Vabim vas, da v tem tednu, preko radijskih valov, skupno obiščemo nekaj teh skritih biserov.

V praznično nedeljsko jutro naj nas spremljajo besede sv. Petra Krizologa – zlatobesednega pridigarja: Svetloba te obda in razprši temo, ki te obdaja. Zate, človek, je bila narejena noč, zate določen dan, zate je bilo nebo osvetljeno z raznovrstnim sijajem sonca, lune in zvezd. Zate je zemlja okrašena s cvetjem, gozdovi in sadnim drevjem, zate ustvarjena čudovita družina živali v zraku, na poljih in v vodi, da ne bi žalostna osamljenost uničila veselja novo ustvarjenega sveta.

Ponedeljek, 28. 08. 2023

Dobro jutro našega prvega romarskega dne. Podajmo se v Slovensko krajino -Prekmurje, v bližino tromeje Slovenije, Avstrije in Madžarske: tukaj živi trdoživ in veren rod, ki ga niso strli ne madžarski pritiski niti verska razklanost ter turški vpadi, čeprav so segli v pozno 17. stoletje. Vernost teh “ogrskih” Slovencev je vredna posebnega občudovanja! To so si krepili ob Mariji v Turnišču in mnogih drugih svetiščih, ki segajo daleč v preteklost. Eno takih stoji v Gradu, cerkev Marije Vnebovzete.

Nastanek cerkve je v letu 1275, v prvi polovici 15. stoletja je bil prizidan gotski prezbiterij, a tudi v naslednjih stoletjih so cerkev dozidavali, prezidavali in obnavljali. V cerkvi Marije Vnebovzete združujejo v celoto različni arhitekturni slogi. Poseben pečat obnove je cerkvi dal arhitekt Jože Plečnik. Ob njegovi smrti je takratni župnik Kolenc je v Kroniki cerkve zapisal:
“Bolestno je odjeknila širom gračke župnije vest, da je 7. januarja 1957 v Ljubljani v 85 letu starosti umrl mož, umetnik, v katerem ni bilo zvijače. Vse življenje je živel za Boga, zaljšal božje hrame in si s tem spletal nesmrtni venec večne slave. Zadnja cvetka v tem vencu je bila naša župnijska cerkev.” Večkrat mi je v razgovoru omenil: "Ne vem, zakaj imam tako veselje ravno z Vašo cerkvijo! Odkrito povem, da Vas imam rad in ves prekmurski narod. Vedno ste mi v mislih in pri srcu!" Sredi dela je omahnila njegova umetniška roka.“

Graška cerkev je romarska. Ljudje se prihajajo priporočit zlasti vsako leto 15. avgusta, ko je veliko farno proščenje – žegnanje. Marija nas vabi.

Torek, 29. 08. 2023

S slovenske krajine se podajmo na jug. Prečkali smo Muro in Dravo in v daljavi na hribu zrli na Ptujsko goro, kjer Marija široko razprostira svoj milostni plašč, a mi romamo dalje mimo zdravilišča Rogaška Slatina. Kmalu nas krajevni napis opozori na župnijsko cerkev sv. Eme Krške na griču. Prispeli smo v dolino Sotle.

Le nekaj kilometrov od Podčetrtka, v skritem zavetju pod goro Rudnico, leži starodavna božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja z enim najlepših gradov, kasnejšim samostanom. Olimje se prvič omenja že leta 1015, ko je tu slovenska kneginja Ema postavila svoj grad in v njem kapelo Matere božje. V drugi polovici 17. stoletja je v Olimje prišla redovna skupnost pavlincev. V letih 16655 - 1675 so pozidali cerkev, ki je ena najlepših baročnih cerkva pri nas.

Cerkev je v tistem času privabljala romarje iz vseh koncev sveta.
V prezbiteriju lahko vidimo tri nadstropen pozlačen oltar v črni barvi, ki je eden izmed največjih zlatih oltarjev na področju Slovenije. V središču je Marija z Jezusom, ki stoji na luninem krajcu. Obdaja jo skupina angelov, ki jo na oblakih dvigajo v nebesa.

V samostanu ob cerkvi, ki so ga poimenovali samostan bl. Antona Martina Slomška, domujejo minoriti, ki so oživili tudi tradicijo samostanskega lekarništva. V samostanu je tretja najstarejša lekarna v Evropi s svojimi izredno sporočilnimi freskami.

Priporočimo se Mariji, da nas bo varno spremljala mimo vseh nevarnih čeri dneva.

Sreda, 30. 08. 2023

Ob reki Sotli nas vodi pot še naprej proti jugu. V Brestanici, nekdanjem Rajhenburgu, ob reki Savi se bomo ustavili. Od daleč nas pozdravlja mogočna bazilika v neoromanskem slogu in je mogočna triladijska cerkev, ki spada med najlepše historizirajoče sakralne objekte na Slovenskem. Cerkev je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji. Pri gradnji so s svojimi prispevki sodelovali vsi Slovenci iz vseh koncev domovine in tujine. Tako je cerkev tudi dobila naslov Slovenski Lurd.

V letu 1911 so cerkev poslikali. Slovenec Peter Markovič, doma iz Rožeka, je poslikal stene s prizori iz vseh skrivnosti rožnega venca, alegorije vere, upanja in ljubezni in kasneje tudi smrt svetega Jožefa in prikazanje Srca Jezusovega sveti Marjeti Alakok nad stranskima oltarjema.

Cerkev in glavni oltar s kipom Lurške Matere Božje sta bila slovesno posvečena 2. julija 1914. Posvečeval je mariborski škof Mihael Napotnik. Navzočih je bilo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Prav tisti dan in čas so po železnici čez Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo.

Glavni romarski shodi so na lurško nedeljo po godu Lurške Matere božje in na obletnico posvetitve. Praznuje se prvo nedeljo v juliju ter ob Marijinih praznikih. Ne oziraje se na shode nas Marija vabi, da obiščemo svetišča kjer domuje, ji prinesemo naše težave in skrbi, a tudi našo zahvalo njeno materinsko dobroto.

Po obisku pri Lurški Materi Božji stopimo še na grad Rajhenburg, ki stoji na strmem skalnatem pomolu nad reko Savo. Je najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem.

Četrtek, 31. 08. 2023

Četrtek je in naše skupno romanje bo kmalu končano. Z juga, bližine hrvaške meje, se bomo odpravili nazaj proti severu. Na tej poti bi vam rada predstavila še, vsaj zame, dva posebna, morda nekoliko manj znana, romarska bisera. Eden teh biserov je skrit pod Travno goro v bližini Sodražice in nedaleč od Ribnice, to je Nova Štifta.

Božja pot k Mariji Vnebovzeti pri Novi Štifti že 350 let zbira romarje. Romarska cerkev je bila grajena v letih od 1641 do 1671, posvečena pa šele leta 1743. V notranjosti cerkve blestijo trije zlati oltarji , ki skupaj s prižnico sodijo med najlepše spomenike rezbarske umetnosti v drugi polovici 17. stoletja.

Od leta 1914 to romarsko svetišče upravljajo frančiškani. Največji odmev med romarji ima praznik Marijinega vnebovzetja ali »velika maša«, pri nas velika Gospojnica. Na ta dan prihajajo verniki iz širše ribniške okolice in tako kot za karmelsko in rožnovensko nedeljo, se na ta praznik pri Novi Štifti še vedno odvijajo karmelske procesije. Tudi praznik sv. Štefana in blagoslov konj imata vse večji odmev. O prvih romanjih pripovedujejo zaobljubljene podobe, ki so obešene v prezbiteriju. Med njimi je slika, ki jo je daroval vikar Matija Parente iz Črnomlja leta 1645, torej takrat, ko so cerkev še zidali. To je dokaz, kako daleč je segala slava nastajajoče božje poti. Niti hudi jožefinski časi niso mogli zatreti romanj. Res je, jožefinske odredbe so prizadele marsikatero romarsko središče, a ne za vedno. Romali so naši predniki, romamo tudi mi, saj se zavedamo, da smo brez Božje bližine in Marijinega varstva nemočni, ranljivi. Saj Marijo tudi v pesmi prosimo: Marija, pomagaj nam sleherni čas ….

Petek, 01. 09. 2023

Zadnji dan našega romarskega potovanja je danes. Romajmo proti zahodu preko bistre Soče in se ustavimo na vzpetini nad Čedadom, pri Mariji na Stari Gori.

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče svetišča kip črne Marije detetom iz sredine 15. stoletja. Glavni baročni oltar, pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.

Zanimiv je napis na tabli hiše v bližini cerkve:

Duša romarska, vedi, da so te tvoje noge pod Marijinim milim pogledom, vodile po oglejski poti: po stopinjah narodov, ki prepletajo različne jezike.

Duša pogumna, ki si zapustila svoj dom – čeprav za kratek čas.

Duša zvesta, ki si premostila popotne težave – četudi lahke.

Duša vesela, ki si dosegla svoj cilj – čeravno začasno.

Sprejmi voščilo miru, ki ga daje ta kraj: Naj te vodi vse dni tvojega življenja.